<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Razvoj in vrednotenje nanovlaken s klotrimazolom za lokalno zdravljenje vulvovaginalne kandidiaze</dc:title><dc:creator>Gorenčič,	Luka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zupančič,	Špela	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Grilc,	Nina Katarina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>nanovlakna</dc:subject><dc:subject>elektrostatsko sukanje</dc:subject><dc:subject>klotrimazol</dc:subject><dc:subject>PAA</dc:subject><dc:subject>PCL</dc:subject><dc:description>Standardno zdravljenje vulvovaginalne kandidiaze temelji na uporabi antimikotikov, kot sta klotrimazol in mikonazol. Kljub razpoložljivim terapijam pa se ženske pogosto soočajo s ponovitvami okužbe, kar kaže na potrebo po učinkovitejših in trajnejših pristopih. Namen magistrskega dela je bil razviti nanovlakna z vgrajenim antimikotikom in raziskati potencialno kombinirano uporabo antimikotika z modelnim potencialno probiotičnim sevom, ki bi lahko dodatno prispeval k obnovi vaginalne mikrobiote.
Izdelovali smo hidrofilna nanovlakna iz poliakrilne kisline (PAA) in hidrofobna nanovlakna iz polikaprolaktona (PCL). V okviru raziskave smo najprej ocenili bakteriostatični vpliv klotrimazola in mikonazola na modelni probiotični sev Lactobacillus jensenii ATCC 25258, od katerih noben ni povsem inhibiral rasti. Za nadaljnjo vgradnjo učinkovine v nanovlakna PAA in PCL smo tako kot terapijo prvega izbora za vulvovaginalno kandidiazo izbrali klotrimazol. V primeru nanovlaken PAA smo preverili tudi preživetje modelnega probiotika v disperziji polimera in klotrimazola, ki bi bila primerna za sočasno vgradnjo tako antimikotika kot probiotikov v nanovlakna, in ugotovili, da je PAA baktericidna, zaradi česar sočasna vgradnja v isti dostavni sistem na osnovi PAA ni mogoča in je smiseln razvoj nanovlaken le s klotrimazolom. V sklopu razvoja nanovlaken s 5 % (m/m) klotrimazola smo določili ustrezne pogoje in najboljši sestavi disperzije za elektrostatsko sukanje, ki sta bili 7,5 % (m/V) PAA v vodni raztopini 0,1 % (m/V) Tween 80 oziroma 13,5 % (m/V) PCL v zmesi mravljične in ocetne kisline v razmerju 3:1 (V/V). Ustrezno morfologijo nanovlaken smo potrdili z vrstično elektronsko mikroskopijo. Nanovlakna PAA smo za izboljšanje stabilnosti v vodnem mediju dodatno uspešno premrežili s 100 mM železovim (III) kloridom. Stabilnost premreženih nanovlaken PAA in nanovlaken PCL v vodi smo preverili z vrednotenjem izgube mase, pri čemer so nanovlakna PAA po 24 h izgubila do 36 % mase, PCL pa le 8 %. Samo uspešnost vgrajevanja klotrimazola v nanovlakna in njegovega sproščanja v modificirano simulirano vaginalno tekočino smo želeli ovrednotiti z metodo na osnovi tekočinske kromatografije visoke ločljivosti. V ta namen smo metodo razvili, vendar smo ugotovili, da klotrimazol v modificirani simulirani vagnialni tekočini ni stabilen in razpada, zato sproščanja v njej ni bilo mogoče kvantitativno ovrednotiti. Razvita nanovlakna PAA in PCL s klotrimazolom ob ustreznem nadaljnjem analitskem razvoju za ugotavljanje kinetike sproščanja predstavljajo obetaven sistem za zdravljenje vulvovaginalne kandidiaze.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-12-24 08:45:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>177562</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 124601</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
