Razvoj in vrednotenje nanovlaken s klotrimazolom za lokalno zdravljenje vulvovaginalne kandidiazeGorenčič, Luka (Avtor) Zupančič, Špela (Mentor) Grilc, Nina Katarina (Komentor) nanovlaknaelektrostatsko sukanjeklotrimazolPAAPCLStandardno zdravljenje vulvovaginalne kandidiaze temelji na uporabi antimikotikov, kot sta klotrimazol in mikonazol. Kljub razpoložljivim terapijam pa se ženske pogosto soočajo s ponovitvami okužbe, kar kaže na potrebo po učinkovitejših in trajnejših pristopih. Namen magistrskega dela je bil razviti nanovlakna z vgrajenim antimikotikom in raziskati potencialno kombinirano uporabo antimikotika z modelnim potencialno probiotičnim sevom, ki bi lahko dodatno prispeval k obnovi vaginalne mikrobiote. Izdelovali smo hidrofilna nanovlakna iz poliakrilne kisline (PAA) in hidrofobna nanovlakna iz polikaprolaktona (PCL). V okviru raziskave smo najprej ocenili bakteriostatični vpliv klotrimazola in mikonazola na modelni probiotični sev Lactobacillus jensenii ATCC 25258, od katerih noben ni povsem inhibiral rasti. Za nadaljnjo vgradnjo učinkovine v nanovlakna PAA in PCL smo tako kot terapijo prvega izbora za vulvovaginalno kandidiazo izbrali klotrimazol. V primeru nanovlaken PAA smo preverili tudi preživetje modelnega probiotika v disperziji polimera in klotrimazola, ki bi bila primerna za sočasno vgradnjo tako antimikotika kot probiotikov v nanovlakna, in ugotovili, da je PAA baktericidna, zaradi česar sočasna vgradnja v isti dostavni sistem na osnovi PAA ni mogoča in je smiseln razvoj nanovlaken le s klotrimazolom. V sklopu razvoja nanovlaken s 5 % (m/m) klotrimazola smo določili ustrezne pogoje in najboljši sestavi disperzije za elektrostatsko sukanje, ki sta bili 7,5 % (m/V) PAA v vodni raztopini 0,1 % (m/V) Tween 80 oziroma 13,5 % (m/V) PCL v zmesi mravljične in ocetne kisline v razmerju 3:1 (V/V). Ustrezno morfologijo nanovlaken smo potrdili z vrstično elektronsko mikroskopijo. Nanovlakna PAA smo za izboljšanje stabilnosti v vodnem mediju dodatno uspešno premrežili s 100 mM železovim (III) kloridom. Stabilnost premreženih nanovlaken PAA in nanovlaken PCL v vodi smo preverili z vrednotenjem izgube mase, pri čemer so nanovlakna PAA po 24 h izgubila do 36 % mase, PCL pa le 8 %. Samo uspešnost vgrajevanja klotrimazola v nanovlakna in njegovega sproščanja v modificirano simulirano vaginalno tekočino smo želeli ovrednotiti z metodo na osnovi tekočinske kromatografije visoke ločljivosti. V ta namen smo metodo razvili, vendar smo ugotovili, da klotrimazol v modificirani simulirani vagnialni tekočini ni stabilen in razpada, zato sproščanja v njej ni bilo mogoče kvantitativno ovrednotiti. Razvita nanovlakna PAA in PCL s klotrimazolom ob ustreznem nadaljnjem analitskem razvoju za ugotavljanje kinetike sproščanja predstavljajo obetaven sistem za zdravljenje vulvovaginalne kandidiaze.20252025-12-24 08:45:04Magistrsko delo/naloga177562VisID: 124601sl