Pravopisna ustreznost pisne komunikacije vzgojiteljev v vrtcih po SlovenijiBerlogar, Nika (Avtor) Mesojedec, Ksenja (Avtor) Petek, Tomaž (Mentor) pravopisvzgojiteljice predšolskih otrokslovenski jeziksodelovanje s staršipravopisna ozaveščenostpravopisni priročnikidigitalna orodjaprofesionalni razvoj in usposabljanje vzgojiteljevDanes komunikacija v pedagoškem procesu vse pogosteje poteka prek pisnih sporočil – elektronska sporočila, sporočila na oglasnih deskah, vratih igralnic itn. V magistrskem delu smo se osredotočili na slednje. Opažamo, da imajo vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev kar nekaj težav pri pravilnem zapisovanju, posledično je vse več pravopisnih napak v zapisanih besedilih, kar vpliva na kakovost dela v procesu vzgoje in izobraževanja. V teoretičnem delu magistrskega dela smo opredelili slovenski jezik v vzgojno-izobraževalnem procesu. Poudarili smo pomen sporazumevalne zmožnosti in pravopisne ustreznosti zapisanih besedil ter se osredotočili tudi na sodelovanje s starši v vrtcu. Predstavili smo pravopisne priročnike, pri čemer smo posebno pozornost namenili Slovenskemu pravopisu. V zadnjem delu teoretičnega dela smo predstavili še prednosti in omejitve digitalnih orodij ter profesionalni razvoj in usposabljanja vzgojiteljev. V empiričnem delu magistrskega dela smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli med vzgojitelji in njihovimi pomočniki, ki so bili v vrtčevskem letu 2024/25 zaposleni v naključnih vrtcih po Sloveniji. Zanimalo nas je, kakšno je dejansko znanje pravopisa pri vzgojiteljih. Analizirali smo mnenja vzgojiteljev o pomenu pravopisno ustrezno zapisanih besedil in ugotavljali, ali vzgojiteljem pisna komunikacija predstavlja stres. Prav tako nas je zanimalo, v kolikšni meri se udeležujejo izobraževanj s področja pravopisa. Cilj raziskave je bil pridobiti vpogled v pravopisno zmožnost vzgojiteljev in njihovih pomočnikov v naključno izbranih vrtcih po Sloveniji. Ugotovili smo, da se pravopisno znanje vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev razlikuje glede na posamezna področja pravopisa. Najbolje imajo usvojena pravila o rabi velike in male začetnice, pisanju stičnega vezaja, glavnih števnikih ter o uporabi okrajšav in kratic. Slabše znanje pa izkazujejo pri pisanju vejic, nestičnih vezajev, pomišljajev in vrstilnih števnikov. Na nobenem izmed pravopisnih področij znanje ni povsem brezhibno. Na podlagi izsledkov raziskave ugotavljamo, da bi bilo treba povečati ozaveščenost o pravilni rabi pravopisa in organizirati dodatna izobraževanja s tega področja.N. Berlogar in K. Mesojedec20252025-12-24 08:30:06Magistrsko delo/naloga177558UDK: 81'35:373.2(043.2)VisID: 201046COBISS_ID: 263373827sl