<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv izbire referenčne kostne strukture na natančnost registracije 3D MR modela kolčnega labruma v 3D CT model medenice</dc:title><dc:creator>Černelič,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mekiš,	Nejc	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Stražar,	Klemen	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Fošnarič,	Miha	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>radiološka tehnologija</dc:subject><dc:subject>kolčni labrum</dc:subject><dc:subject>segmentacija</dc:subject><dc:subject>registracija</dc:subject><dc:subject>magnetna resonanca</dc:subject><dc:subject>računalniška tomografija</dc:subject><dc:subject>Ekliptik EBS</dc:subject><dc:subject>3D Slicer</dc:subject><dc:description>Uvod: Pri predoperativnem načrtovanju zahtevnih ortopedskih posegov, kot so periacetabularna osteotomija (PAO), osteoplastika stegnenice ali acetabuloplastika, je natančna prostorska predstava kolčnega sklepa ključnega pomena. Poleg kostnih struktur ima pomembno biomehansko in stabilizacijsko vlogo tudi acetabularni labrum, ki ga magnetna resonanca (MR) prikaže bolje kot računalniška tomografija (CT). Izziv predstavlja segmentacija in registracija MR modela labruma v CT model medenice. Namen: Namen magistrske naloge je bil ugotoviti, ali je registracija MR modela labruma v CT model medenice natančnejša, če se za referenčno kostno strukturo uporabi glava stegnenice ali acetabulum. Dodatno smo ocenili izvedljivost ročne segmentacije labruma iz MR podatkov ter primernost programa 3D Slicer za kvantitativno analizo registracij. Metode dela: Raziskava je temeljila na retrospektivno zbranih CT in MR podatkih štirinajstih kolkov pri enajstih pacientih z razvojno displazijo kolka (DDH) ali s femoroacetabularno utesnitvijo (FAI). Labrum smo ročno segmentirali iz več MR sekvenc z uporabo programa Ekliptik EBS ter registrirali v CT model medenice glede na dve različni kostni referenci (acetabulum in stegnenica). Natančnost registracije smo ocenili z Diceovim koeficientom podobnosti, Hausdorffovo razdaljo in premikom centra. Preverjena je bila tudi ponovljivost izračunov metrik v programu 3D Slicer. Statistično analizo smo izvedli v programu IBM SPSS. Rezultati: Povprečni Diceov koeficient je znašal 0,236 ± 0,139, premik centra med modeli približno 3,6 mm, Hausdorffove razdalje pa so bile zmerno visoke. Med registracijo z referenco na glavo stegnenice in registracijo z referenco na acetabulum nismo ugotovili pomembnih razlik v izračunanih metrikah. Vrstni red vnosa modelov v 3D Slicer ni vplival na rezultate. Razprava in zaključek: Segmentacija labruma iz MR podatkov je izvedljiva, integracija v CT modele pa tehnično možna. Ugotovili smo, da izbira med acetabulumom in glavo stegnenice kot referenco ne povzroči statistično značilnih razlik, kar potrjuje, da so pri registraciji mehkih tkiv omejitve posledica predvsem toge metode. Zato je priporočljiva dodatna vizualna validacija in razvoj netogih metod. Modeli so uporabni pri predoperativnem načrtovanju korektivnih posegov, še bolj pa ob uporabi enotnih slikovnih protokolov in več opazovalcih.</dc:description><dc:publisher>[E. Černelič]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-12-24 07:45:35</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>177552</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-07</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 158229</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 262849539</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
