Kulturna prepletenost in prevajalski izzivi v romanu „Angel pozabe“Večko, Kaja (Avtor) Žigon, Tanja (Mentor) literarno prevajanjekulturnospecifični elementiromanprevajalske strategijeMagistrsko delo obravnava prevajanje kulturno specifičnih elementov v romanu „Engel des Vergessens“ avtorice Maje Haderlap na podlagi njegovega slovenskega prevoda „Angel pozabe“ (Štefan Vevar, 2012) ter angleškega prevoda „Angel of Oblivion“ (Tess Lewis, 2016). Namen raziskave je analizirati različne strategije, s katerimi se kulturno specifični, zgodovinsko in družbeno pogojeni pojmi prenašajo v posamezne ciljne jezike. Izhajajoč iz hipoteze, da zaradi različne kulturne bližine izhodiščni kulturi oba prevoda uporabljata različne prevajalske pristope, delo vzpostavlja teoretični okvir, ki temelji na ključnih modelih sodobnega prevodoslovja – zlasti na teoriji skoposa (Vermeer/Reiß), polisistemni teoriji (Even-Zohar) in t. i. „kulturnem obratu“ (Bassnett/Lefevere). V empiričnem delu so izbrani odlomki iz izvirnika in obeh ciljnih besedil sistematično primerjani ter analizirani glede na kategorije kulturno specifičnih elementov (Newmark, Franco-Aixelá). Analiza pokaže, da Vevar večinoma uporablja strategije kulturne integracije in semantične zvestobe, ki temeljijo na skupnem kulturnem ozadju. Lewis pa se pogosteje poslužuje prilagoditvenih in pojasnjevalnih postopkov, s katerimi zagotavlja razumljivost besedila za bralce zunaj srednjeevropskega prostora. Ti prevajalski pristopi odražajo specifične kulturne okoliščine obeh jezikovnih okolij ter potrjujejo, da je prevajanje vedno medkulturno dejanje, ki presega zgolj jezikovni prenos. V zaključku delo ugotavlja, da kulturna bližina oziroma oddaljenost od izhodiščne kulture bistveno vpliva na izbiro prevajalskih strategij. Prevajanje se tako kaže kot oblika kulturnega posredovanja in ohranjanja kolektivnega spomina, ki prispeva k medkulturnemu dialogu med različnimi jezikovnimi in kulturnimi prostori.20252025-12-24 07:45:08Magistrsko delo/naloga177551VisID: 612739COBISS_ID: 263630339sl