<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Uveljavljanje restorativne pravičnosti pri obravnavi mladoletnih storilcev</dc:title><dc:creator>Marolt,	Kaja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Filipčič,	Katja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>restorativna pravičnost</dc:subject><dc:subject>mladoletniško prestopništvo</dc:subject><dc:subject>alternativni pristopi</dc:subject><dc:subject>povratništvo</dc:subject><dc:subject>žrtve</dc:subject><dc:subject>vzgojni ukrepi</dc:subject><dc:subject>mediacija</dc:subject><dc:subject>šolstvo</dc:subject><dc:subject>RISE</dc:subject><dc:subject>kaznovalna politika</dc:subject><dc:description>Magistrsko naloga obravnava restorativno pravičnost kot alternativni pristop k reševanju konfliktov in odzivanju na kazniva dejanja, s posebnim poudarkom na mladoletnih storilcih. V prvem delu predstavi temeljna načela restorativne pravičnosti, njeno razlikovanje od retributivnega modela ter nevroznanstvene in razvojne utemeljitve za drugačno obravnavo mladoletnikov. Meta-analiza in mednarodne empirične raziskave, vključno s študijo RISE, dosledno potrjujejo pozitivne učinke restorativnih programov: zmanjšanje povratništva, večje zadovoljstvo žrtev in storilcev ter višjo stopnjo izpolnjevanja dogovorjenih obveznosti. Posebej izraziti so učinki na čustveno okrevanje žrtev, ki v restorativnih postopkih pogosteje prejmejo opravičilo, izražajo nižjo stopnjo strahu ter učinkoviteje premagajo posledice viktimizacije. Magistrska naloga opozori tudi na metodološke omejitve, zlasti na problem samoselekcije, vendar ugotavlja, da restorativni pristopi kljub temu predstavljajo najzanesljivejšo alternativo tradicionalnim kazenskim odzivom. 
V nadaljevanju magistrska naloga predstavi značilnosti mladoletniškega prestopništva ter pravosodni odziv v Sloveniji, kjer ni enotnega posebnega zakona, ki bi celovito urejal obravnavanje mladoletnih storilcev. Predstavljeni so izzivi pri izvrševanju vzgojnih ukrepov, pomanjkanje kontinuitete in strukturne omejitve, ki pogosto zmanjšujejo učinkovitost kaznovalne politike. Primerjalnopravni pregled, pokaže prednosti samostojnega sistema mladoletniškega kazenskega prava, ki temelji na humanističnih in restorativnih načelih. Zaključek poudarja potrebo po večji uporabi restorativne pravičnosti v šolskem in pravosodnem kontekstu, saj ti pristopi bolje odgovarjajo razvojnim značilnostim mladoletnikov, prispevajo k varnejši skupnosti ter omogočajo učinkovitejše reševanje škode in preprečevanje ponovitev kaznivih dejanj.</dc:description><dc:publisher>K. Marolt</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-12-23 09:00:22</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>177425</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 343(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 135663</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 268305667</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
