<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv dražljajev z nezavedno negativno čustveno vsebino na potrošniško vedenje, presojo vrednosti in senzorično oceno</dc:title><dc:creator>Kos,	Nik	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Slana Ozimič,	Anka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>nezavedni dražljaji</dc:subject><dc:subject>negativna čustva</dc:subject><dc:subject>vedenjska ekonomija</dc:subject><dc:subject>senzorična ocena</dc:subject><dc:subject>vrednotenje pijače</dc:subject><dc:subject>kognitivna znanost</dc:subject><dc:description>Čeprav tradicionalna ekonomska teorija predpostavlja, da ljudje odločitve sprejemajo povsem racionalno na podlagi pretehtanih stroškov in koristi, vedenjska ekonomija poudarja, da na odločitve vplivajo tudi psihološki dejavniki, kot so čustva, pristranosti in hevristike. Empirične ugotovitve kažejo, da so čustva povezana z ekonomskimi preferencami, prepričanji, pričakovanji in odločitvami. Kljub temu je malo znanega o tem, kako različni nezavedni čustveni dražljaji vplivajo na človekovo kognicijo in vedenje. Namen raziskave je preveriti, kako nezavedni negativni čustveni dražljaji vplivajo na trenutno počutje ter kakšen vpliv imajo ti dražljaji na potrošniško vedenje (oceno finančne vrednosti pijače, željo po zaužitju pijače, senzorično oceno pijače). Prav tako preverjamo, ali stopnja žeje vpliva na moč učinkov teh dražljajev. V ta namen smo izvedli eksperiment s 50 udeleženci (28 žensk), povprečne starosti 24,3 let. Eksperimentalna skupina (N = 25) je reševala logične naloge z negativno čustveno obarvanim besedilom, kontrolna skupina (N = 25) pa enake naloge z nevtralnim besedilom. Po reševanju nalog smo izmerili izraženo količino pijače, ki so jo udeleženci želeli zaužiti, finančno vrednost ponujene pijače in njeno senzorično oceno (sladkost, vonj, splošna ocena). Pred in po reševanju logičnih nalog smo izmerili razpoloženje udeležencev s pomočjo SPANE vprašalnika. Rezultati so pokazali, da negativno čustveno obarvano besedilo nalog v primerjavi z nevtralnim ni statistično značilno vplivalo na nobeno od izmerjenih spremenljivk. Udeleženci obeh skupin so v povprečju zaužili primerljivo količino pijače, pijači pripisali podobno vrednost ter jo podobno senzorično ocenili. Prav tako nismo zaznali razlik v spremembi razpoloženja med skupinama. Ti izsledki nakazujejo, da kratka izpostavljenost nezavednim čustveno negativnim besednim dražljajem znotraj logičnih nalog ne vodi do opaznih sprememb v potrošniških odločitvah ali razpoloženju udeležencev. Možni razlogi, da v raziskavi ni prišlo do vpliva dražljajev, so povezani z naravo uporabljenih dražljajev, njihovo intenzivnostjo, kognitivno obremenitvijo med reševanjem logičnih nalog ter individualnimi razlikami udeležencev. Rezultati osvetljujejo omejitve nezavednih besednih dražljajev in prispevajo k širšemu razumevanju pogojev, pod katerimi čustveni vplivi (ne) oblikujejo potrošniške odločitve.</dc:description><dc:publisher>N. Kos</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-12-20 08:30:26</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>177314</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 165.194(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 201002</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 262648835</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
