<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Delovna terapija pri ohranjanju kognitivnih funkcij pri starejših odraslih z blago kognitivno motnjo</dc:title><dc:creator>Svenšek,	Rebeka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Galof,	Katarina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Bratun,	Urša	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:subject>kognitivni upad</dc:subject><dc:subject>normalno staranje</dc:subject><dc:subject>patološko staranje</dc:subject><dc:subject>delovno terapevtska obravnava</dc:subject><dc:subject>nevroplastičnost</dc:subject><dc:description>Uvod: Staranje prebivalstva predstavlja enega največjih sodobnih demografskih izzivov, pri čemer se vse več starejših odraslih sooča z različnimi stopnjami kognitivnih sprememb. Te lahko pomembno vplivajo na njihovo samostojnost, funkcioniranje v vsakdanjem življenju ter splošno kakovost življenja. Blaga kognitivna motnja je prehodno stanje med normalnim staranjem in demenco, zato je njeno zgodnje prepoznavanje izrednega pomena. Pravočasna obravnava lahko namreč pomembno prispeva k upočasnjevanju napredovanja simptomov. Delovna terapija ima pri tem ključno vlogo, saj s pomočjo aktivnosti, usmerjenih v spodbujanje nevroplastičnosti, ohranjanje kognitivnih funkcij ter krepitev samostojnosti, posameznika aktivno vključuje v zanj smiselne okupacije in mu omogoča višjo stopnjo sodelovanja v vsakdanjem življenju. Namen: Namen diplomskega dela je bil pregledati znanstveno in strokovno literaturo o vlogi delovne terapije pri ohranjanju kognitivnih funkcij starejših odraslih z blago kognitivno motnjo ter ugotoviti, katere delovnoterapevtske intervencije se najpogosteje uporabljajo in kakšen je njihov vpliv na posameznika. Metode dela: Izveden je bil pregled znanstvene in strokovne literature v bazah PubMed, CINAHL in Web of Science. Vključeni so bili članki, objavljeni med letoma 2004 in 2025, ki so obravnavali delovno terapijo pri osebah z blago kognitivno motnjo. Kakovost člankov je bila ocenjena po smernicah Joanna Briggs Institute, kar je omogočilo objektivno presojo zanesljivosti in metodološke ustreznosti vključene literature. Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih devet raziskav. Oblikovane so bile tri teme: vloga delovne terapije pri ohranjanju kognitivnih funkcij, najpogosteje uporabljene intervencije ter pomen celostnega pristopa z vključevanjem družine in okolja. Ugotovljeno je bilo, da delovna terapija pomembno prispeva k izboljšanju spomina, pozornosti in samostojnosti pri starejših odraslih z blago kognitivno motnjo. Razprava in zaključek: Delovna terapija ima ključno vlogo pri ohranjanju kognitivnega funkcioniranja in samostojnosti starejših odraslih z blago kognitivno motnjo. S celostnim pristopom, ki vključuje posameznika, njegovo okolje in družino, delovni terapevti spodbujajo aktivno staranje ter preprečujejo napredovanje kognitivnega upada. Za potrditev dolgoročnih učinkov intervencij so potrebne nadaljnje longitudinalne raziskave z večjimi vzorci in standardiziranimi merskimi orodji.</dc:description><dc:publisher>[R. Svenšek]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-12-20 07:45:41</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>177310</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.851</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 158200</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 262455043</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
