Pojavnost in molekularna opredelitev enoceličarja Blastocystis spp. pri ljudeh in psihJernej, Diana (Avtor) Šoba Šparl, Barbara (Mentor) Blastocystis spp.pojavnostdriskaljudjepsipodtipmolekularne metodeverižna reakcija s polimerazosekvenciranjeBlastocystis je pri ljudeh in živalih eden najbolj razširjenih črevesnih mikrobnih evkariontov z izredno genetsko raznolikostjo. Na osnovi gena za malo ribosomsko podenoto (SSU rRNK) ga delimo na vsaj 44 podtipov. Pri ljudeh so najpogostejši podtipi ST1-ST4. Mnenja o patogenosti tega evkarionta so deljena, saj se pojavlja tako pri bolnikih z gastroenteritisom kot tudi pri zdravi populaciji. Za ugotavljanje razširjenosti Blastocystis spp. pri bolnikih z drisko v Sloveniji smo v raziskavo vključili 249 vzorcev blata bolnih otrok in odraslih, ki so bili januarja in februarja 2023 testirani na povzročitelje gastroenteritisov na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Da bi ugotovili razlike v razširjenosti Blastocystis spp. med bolno in zdravo populacijo otrok, smo uporabili 379 izolatov DNK iz blata enakega števila otrok, starih od 0 do 6 let, od tega 292 vzorcev otrok z drisko in 87 vzorcev zdravih otrok brez driske, ki so predstavljali kontrolno skupino. Vzorce smo pridobili med oktobrom 2011 in oktobrom 2012. Razširjenost Blastocystis spp. pri psih smo ugotavljali z analizo 79 vzorcev blata psov z drisko. DNK Blastocystis spp. smo dokazovali s PCR v realnem času, pri čemer smo pomnoževali specifični del gena za SSU rRNK, podtipe pa opredelili z analizo nukleotidnih zaporedij. DNK Blastocystis spp. smo dokazali v blatu 20 (8,0 %) bolnih otrok in odraslih z drisko iz začetka leta 2023. Od teh smo podtipe uspešno opredelili pri 11 (ST2-ST4). Od 379 vzorcev otrok iz leta 2011 in 2012 je bilo pozitivnih devet (3,1 %) vzorcev otrok z drisko in šest (6,9 %) vzorcev otrok iz kontrolne skupine, razlika ni statistično značilna (p=0,11). Pri treh otrocih z drisko smo uspešno opredelili podtipe ST2-ST4, pri petih otrocih iz kontrolne skupine pa podtipe ST2, ST3 in ST7. DNK Blastocystis spp. smo ugotovili pri sedmih (8,9 %) psih, podtipov pa ni bilo mogoče opredeliti, zato domnevamo, da so psi le naključni gostitelji tega enoceličarja in ne predstavljajo pomembnega rezervoarja okužbe.[D. Jernej]20252025-12-20 07:16:08Magistrsko delo/naloga177306UDK: 579.61:616-092:577.2.083VisID: 277595COBISS_ID: 262467843sl