<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Simulacija vročega valjanja debele pločevine nerjavnega jekla 1.4429 z visoko vsebnostjo dušika</dc:title><dc:creator>Bozovičar,	Leonard	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bombač,	David	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Bradaškja,	Boštjan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kugler,	Goran	(Član komisije za zagovor)
	</dc:creator><dc:creator>Knap,	Matjaž	(Član komisije za zagovor)
	</dc:creator><dc:subject>vroče valjanje</dc:subject><dc:subject>nerjavno jeklo 1.4429</dc:subject><dc:subject>mikrostruktura</dc:subject><dc:subject>dušik</dc:subject><dc:subject>rekristalizacija</dc:subject><dc:subject>modeliranje</dc:subject><dc:subject>digitalni dvojček</dc:subject><dc:description>Pričujoče delo obravnava simulacije vročega valjanja debele pločevine nerjavnega 
jekla 1.4429 (X2CrNiMoN 17-13-3). Namen raziskave je bila uvrstitev jekla 1.4429 v 
digitalni dvojček za vroče valjanje TMProSim. V delu so tudi dobljeni rezultati in 
preverjena napovedno natančnost digitalnega dvojčka pri načrtovanju razvoja 
mikrostrukture med vročim valjanjem.
Eksperimentalni del naloge zajema določitev fizikalnih lastnosti jekla. To je bilo 
izvedeno z enostopenjskimi tlačnimi preizkusi v vročem na simulatorju 
termomehanskih metalurških stanj Gleeble 3500D. S preizkusi je bilo eksperimentalno 
pokrito celotno okno termomehanskih parametrov, to je pri različnih temperaturah in 
hitrostih deformacije. Dodatno so bile izvedene toplotne obdelave valjanih vzorcev pri 
različnih temperaturah in časih zadrževanja na temperaturi z namenom raziskave rasti 
zrn med žarjenjem. Metalografska analiza razvitih mikrostruktur je bila opravljena s 
svetlobno optično mikroskopijo in kvantitativno analizo velikosti zrn glede na zahteve 
standarda ASTM E112.
Rezultati izvedenih eksperimentov so pokazali, da ima jeklo 1.4429 višjo 
preoblikovalno trdnost v primerjavi z jeklom 1.4404 (AISI 316L), ki ima razen precej 
nižje vrednosti dušika zelo podobno kemijsko sestavo kot raziskano jeklo 1.4429. Pri 
višjih temperaturah deformacije so bila opažena groba popolnoma rekristalizirana 
zrna, medtem ko je z zniževanjem temperature prišlo do izrazitega zmanjšanja 
velikosti zrn in delne nerekristalizacije.
Ugotovljeno je bilo, da dodatek dušika izrazito vpliva na obnašanje jekla med vročo 
predelavo ter da je za zanesljivo napovedovanje mikrostrukture z digitalnim dvojčkom 
za vroče valjanje, potrebno jekli 1.4404 in 1.4429 v digitalnem dvojčku TMProSim
obravnavati ločeno.</dc:description><dc:publisher>L. Bozovičar</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-12-19 10:27:32</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>177274</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 669</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 112897</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 264501507</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
