<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Fonološko zavedanje pri otrocih z razvojno jezikovno motnjo - sistematični pregled literature od 2007 do 2022</dc:title><dc:creator>Čop,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kogovšek,	Damjana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Novšak Brce,	Jerneja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>razvojna jezikovna motnja</dc:subject><dc:subject>fonološko zavedanje</dc:subject><dc:subject>razvoj fonološkega zavedanja</dc:subject><dc:subject>sistematični pregled literature</dc:subject><dc:subject>Jezikovne motnje pri otrocih</dc:subject><dc:description>Fonološko zavedanje (FZ) je neločljivo povezano z jezikom, delovnim spominom in govornim procesiranjem, na teh področjih pa otroci z razvojno jezikovno motnjo (RJM) kažejo pomembna odstopanja in težave. Ugotovitve o FZ otrok z RJM  precej razpršeno, zato je bil namen naše raziskave narediti celostni pregled obstoječe novejše literature o tej temi in njene povezanosti z jezikovnimi področji, kjer imajo otroci z RJM odstopanja.
Po protokolu PRISMA modela za sistematične preglede literature smo s ključnimi besedami pregledali 6 platform baz podatkov, v katerih smo identificirali 7139 potencialnih zadetkov. Ročno smo pregledali še slovenske objave v izbranih revijah in zbornikih kongresov. Preko procesa odstranjevanja dvojnikov, presejanja in presojanja ustreznosti glede na postavljene kriterije smo v analizo vključili 76 virov, ki so poročali o 65 raziskavah, opravljenih v različnih jezikih, z različno staro populacijo otrok z RJM do 12 let in različno velikimi vzorci, v katerih je bil uporabljen izjemno heterogen nabor testnega materiala za preverjanje FZ.
Večina raziskav poroča, da otroci z RJM dosegajo pomembno slabše rezultate v različnih nalogah, ki preverjajo FZ, v primerjavi s kontrolnimi skupinami enako starih in tudi mlajših otrok značilnega jezikovnega razvoja. Določeno heterogenost v uspešnosti je zaznati, nekatere raziskave poročajo o večji razpršenosti rezultatov ter manjših odstopanjih pri otrocih z RJM, ki nimajo težav z dekodiranjem. Kljub pomanjkanju raziskav in relativno majhnih vzorcih raziskovalnih skupin se kaže trend, da otroci z RJM v FZ napredujejo po podobnih univerzalnih načelih (od večjih do manjših enot besede, od enostavnejših kongitivnih operacij do kompleksnejših) kot otroci značilnega razvoja, vendar vsaj pri kompleksnejših nalogah ne dosežejo stopnje obvladanja niti okrog 12. leta. Povezanost FZ z besediščem, oblikoskladnjo in opismenjevanjem je relativno slabo raziskano področje z relativno kontradiktivnimi ugotovitvami o moči oz. prisotnosti korelacijske povezanosti, kot tudi napovedne vrednosti FZ. 
Fonološko zavedanje je pri otrocih z RJM pričakovano lahko področje, pri katerem pogosto prihaja do pomembnih odstopanj v napredku in uspešnosti. V določeni meri je povezano z različnimi ravnmi jezika in vpliva, skupaj z drugimi dejavniki (npr. jezikovno zmožnostjo, delovnim spominom, hitrim poimenovanjem), na proces opismenjevanja, ni pa nujno povezano s (so)pojavom disleksije.</dc:description><dc:publisher>A. Čop</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-12-17 12:28:35</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>177200</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 376.1-056.264(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 200911</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 262237187</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
