Katalitična aktivnost proteasomskih podenot β5c in β5i v plazmi bolnikov s kroničnimi vnetnimi črevesnimi boleznimiDovjak, Katarina (Avtor) Gobec, Martina (Mentor) Smrdel, Lara (Komentor) cirkulirajoči proteasomikronične vnetne črevesne boleznibiološki označevalciProteasomi so ključna komponenta ubikvitin proteasomskega sistema, ki ima osrednjo vlogo pri razgradnji večine znotrajceličnih proteinov. Obstaja več različnih oblik proteasomov, med katerimi sta najpogostejše zastopana konstitutivni proteasom in imunoproteasom. Kadar se proteasomi nahajajo zunaj celic, v krvni plazmi ali drugih telesnih tekočinah, jih imenujemo cirkulirajoči proteasomi. Njihove koncentracije so lahko povišane pri številnih bolezenskih stanjih, kar nakazuje na njihov morebiten potencial kot bioloških označevalcev teh stanj. V okviru magistrske naloge smo preučevali, ali lahko cirkulirajoči proteasomi služijo kot diagnostični dejavniki pri kroničnih vnetnih črevesnih boleznih, za katere je značilno dolgotrajno vnetje prebavnega trakta. Diagnostika in spremljanje poteka teh bolezni je pogosto zapleten in dolgotrajen proces, saj vključuje oceno kliničnih znakov, laboratorijske analize vnetnih parametrov v krvi, analizo blata ter endoskopske in histološke preiskave prizadetega tkiva črevesja. Cilj naše raziskave je bil ugotoviti, ali obstaja povezava med koncentracijo katalitično aktivnih podenot cirkulirajočih proteasomov oziroma njihovo encimsko aktivnostjo ter stopnjo vnetja pri bolnikih s tovrstnimi obolenji. Osredotočili smo se na dve proteolitično aktivni podenoti – beta5c in beta5i. V izbranih vzorcih plazme smo koncentracijo teh podenot določali s pomočjo metode ELISA, encimsko aktivnost pa smo analizirali s spremljanjem kinetike cepitve specifičnih fluorescenčnih substratov. Rezultate smo primerjali z vrednostmi označevalcev vnetja, kot je na primer C-reaktivni protein in jih dodatno korelirali s rezultati kliničnih točkovnikov MAYO in HBI, ki služita za oceno aktivnosti bolezni. Bolniki so darovali kri pred začetkom same študije (časovna točka 1), čez 6-12 tednov (časovna točka 2) in na zadnje čez 24-36 tednov (časovna točka 3).Na podlagi naših analiz smo ugotovili, da koncentracija podenot beta5c in beta5i pri bolnikih z ulceroznim kolitisom (UK) v 2. časovni točki negativno korelira s koncentracijo kalprotektina, medtem ko aktivnost podenot β5 v 3. časovni točki pri teh bolnikih pozitivno korelira s kalprotektinom. Pri bolnikih s Crohnovo boleznijo (CB) povezave med podenotama beta5c in beta5i ter kalprotektinom nismo zaznali, kar nakazuje, da bi cirkulirajoče podenote lahko predstavljale potencialne označevalce za razlikovanje med CB in UK. Med koncentracijo in aktivnostjo cirkulirajočih proteasomov ter drugimi vnetnimi označevalci, kot so celokupni bilirubin, CRP, albumin in število trombocitov, pri bolnikih s kroničnimi vnetnimi črevesnimi boleznimi v 2. in 3. časovni točki merjenja nismo opazili statistično značilnih povezav. Za jasnejše razumevanje vloge cirkulirajočih proteasomov pri teh boleznih bodo v prihodnosti potrebne dodatne raziskave na večjem številu bolnikov in z vključitvijo širšega nabora kliničnih spremenljivk.20252025-12-17 11:29:08Magistrsko delo/naloga177183VisID: 124575COBISS_ID: 261870851sl