Poskus izboljšanja prehranskega stanja bolnikov s kronično ledvično boleznijoBonča, Tjaša (Avtor) Knap, Bojan (Mentor) Lindic, Jelka (Komentor) kronična ledvična bolezensrčno-žilne boleznidebelostprehranske navadetelesna dejavnosttelesna zmogljivostprehransko stanjemediteranska prehranaintervencijaKronična ledvična bolezen (KLB) je kompleksna napredujoča bolezen, za katero danes zboli vsaj eden od desetih odraslih. Nezdravljena KLB ima lahko hude posledice, saj lahko ledvice postopoma odpovedo, kar poveča verjetnost za neugodne zdravstvene izide in smrt. Ustrezno prilagojena prehrana ima pomembne koristi pri obvladovanju KLB, a je kljub temu še vedno pogosto zapostavljena kot del celostne obravnave. V novejših kliničnih smernicah je pogosto posebej izpostavljen mediteranski način prehranjevanja, ki velja za enega izmed najučinkovitejših prehranskih vzorcev pri preprečevanju kroničnih nenalezljivih bolezni ter pri krepitvi zdravja srca in ožilja. Čeprav dokazov o neposrednih zaščitnih učinkih mediteranske prehrane (MP) na zdravje ledvic še ni povsem dovolj, lahko tak pristop pomembno prispeva k ugodnejšemu poteku bolezni ter boljšemu splošnemu počutju bolnikov. V prvem delu raziskave, ki je vključevala 199 bolnikov s KLB, smo želeli pridobiti izčrpnejši vpogled v življenjske navade in stanje prehranjenosti bolnikov. Ti so najprej izpolnili poseben vprašalnik o prehrani in telesni dejavnosti, čemur sta sledila enostavna testa za preverjanje telesne zmogljivosti, meritev telesne sestave s pomočjo naprave Bodystat QUADSCAN 4000m in biokemijske preiskave krvi in urina. V skladu s pričakovanji smo ugotovili, da se večina bolnikov ni prehranjevala v skladu z načeli MP, prav tako pa so živila rastlinskega izvora uživali manj pogosto, bili so tudi premalo telesno dejavni in slabše telesno zmogljivi. V drugem delu raziskave smo pri 14 bolnikih terapevtsko ukrepali s 4-tedensko intervencijo, ki je temeljila na MP in povečani telesni dejavnosti. Po zaključeni intervenciji smo zabeležili statistično povečanje točk Medas vprašalnika in vnosa vlaknin, kar kaže na visoko stopnjo upoštevanja MP in povišan vnos rastlinske prehrane. Kljub povišanem vnosu vlaknin so vrednosti kalija, fosforja in bikarbonata ostale nespremenjene. Intervencija je ugodno vplivala tudi na telesno maso, obseg pasu, vnos natrija, raven LDL holesterola in status vitamina D. Zabeleženi rezultati po intervenciji kažejo, da sta MP in telesna dejavnost koristni za zdravje bolnikov s KLB, pri čemer pa je potreben ustrezen individualen pristop in sodelovanje kliničnega dietetika.[T. Bonča]20252025-12-12 07:15:23Magistrsko delo/naloga176868UDK: 613.2:616.61VisID: 272344COBISS_ID: 261141251sl