<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Uresničevanje pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja</dc:title><dc:creator>Brunc,	Andreja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Nikolić,	Bruno	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>nadzorstvena pritožba</dc:subject><dc:subject>rokovni predlog</dc:subject><dc:subject>pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja</dc:subject><dc:subject>pravica do sojenja v razumnem roku</dc:subject><dc:subject>Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja</dc:subject><dc:description>Pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja oziroma pravica do sojenja v razumnem roku je ena od temeljnih človekovih pravic, ki jo v Sloveniji ureja Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Namen dela je ugotoviti ustreznost pravnega varstva na obravnavanem področju in na podlagi analiz preveriti učinkovitost pravnih sredstev, kar je doseženo z analizo pravne ureditve, uporabe in učinkov zakona ter statističnih podatkov. V okviru pregleda področja in raziskave je bila uporabljena analiza primarnih in sekundarnih virov, predvsem zakonodaje, strokovnih člankov, poročil, sodne prakse ter statističnih podatkov o trajanju postopkov, številu vloženih pravnih sredstev in ugotovljenih kršitvah.
V okviru raziskave so ugotovljeni ključni ukrepi zakona, ki prispevajo k zmanjšanju števila kršitev pravice na ravni države ter opravljen pregled statističnih podatkov o številu vloženih pravnih sredstev, ki kažejo njihovo zmanjševanje in potrjujejo, da je znižanje števila vloženih pospešitvenih pravnih sredstev v korelaciji s krajšim trajanjem postopkov. Na podlagi analize statističnih podatkov so ugotovljeni pozitivni dolgoročni učinki zakona, ki glede na dostopne podatke nakazujejo verjetno povezavo med sprejetjem zakona in zmanjšanjem števila ugotovljenih kršitev pravice do sojenja v razumnem roku.
Vsebina dela prispeva k razumevanju ureditve področja na ravni države in pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, empirični del pa na podlagi statističnih podatkov kaže trend gibanja vloženih pravnih sredstev v okviru uresničevanja pravice. Delo lahko primarno služi kot pripomoček posameznikom, ki se želijo seznaniti s področjem, glede na teoretični del z obširno nadgradnjo v empiričnem delu pa lahko nudi osnovo za nadaljnje analize področja ali zakona.</dc:description><dc:publisher>[A. Brunc]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-12-10 15:50:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>176755</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 347.9:343:342.7(497.4)(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 18478</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 260973059</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
