Strategija pripravljenosti, odziva in vodenja ob večjih gozdnih požarih: študija primera Požar na Krasu 2022Ažbe, Tomaž (Avtor) Juvan, Jelena (Mentor) veliki gozdni požaripripravljenostodzivvodenjeKras 2022Magistrsko delo obravnava strategijo pripravljenosti, odziva in vodenja gasilskih enot ob velikih gozdnih požarih, z analizo študije požara na Krasu v letu 2022. Gozdni požari sodijo med naravne nesreče, ki zaradi podnebnih sprememb postajajo vse pogostejši in intenzivnejši. V teoretičnem delu naloga opredeli naravne nesreče, koncepte pripravljenosti, odziva in vodenja, pri čemer so posebej predstavljeni sistemi ICS, IPS in SVOD. Največji gozdni požar v Sloveniji je leta 2022 izbruhnil na Goriškem Krasu. Pri gašenju požara je sodelovalo veliko število gasilcev in pripadnikov drugih enot, Slovenija pa je zaprosila tudi za mednarodno pomoč. Gasilstvo je v Sloveniji organizacijsko in operativno zelo močan sistem, vendar so se ob tako obsežni intervenciji pokazale pomanjkljivosti. Zato se je pripravljenost, odziv in vodenje gasilskih enot ob velikih gozdnih požarih v Sloveniji s pomočjo analize primerjalo z Avstrijo, Hrvaško in Francijo, ki imajo podobno strukturo gasilstva, vendar se razlikujejo v pristopih, v pripravljenosti, odzivu in vodenju intervencij. Na podlagi teh primerjav so se podali odgovori na raziskovalna vprašanja in smernice za Slovenijo na teh področjih. Kot nujno se izpostavlja tudi mednarodno sodelovanje. Ob vse hujših posledicah podnebnih sprememb je ključnega pomena, da Slovenija pravočasno vlaga v usposobljenost, opremljenost in posodobitev sistema vodenja. Tako bo mogoče zagotoviti učinkovit odziv ne le na gozdne požare, temveč tudi na druge velike naravne nesreče, ki bodo, kot kažejo primeri do sedaj, v prihodnje vse pogostejše.T. Ažbe20252025-12-09 12:09:51Magistrsko delo/naloga176695UDK: 614.842(497.472)"2022"(043.2)VisID: 186310COBISS_ID: 260647427sl