<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Aplikacija prvin Alexandrove tehnike v pouk flavte</dc:title><dc:creator>Bogataj,	Alenka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zupan,	Matej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Alexandrova tehnika</dc:subject><dc:subject>flavta</dc:subject><dc:subject>drža flavte</dc:subject><dc:subject>dihanje</dc:subject><dc:subject>preventivni ukrepi</dc:subject><dc:subject>magistrske naloge</dc:subject><dc:description>Profesionalni glasbeniki so zaradi narave svojega dela močno izpostavljeni različnim poškodbam in bolečinam, ki so posledica igranja inštrumenta na najvišji ravni. Glasbeniki trenutno – v nasprotju s športniki – za sabo nimajo ekipe specialistov, ki bi zanje skrbela. Zaradi alarmantnih potreb se glasbeniki za pomoč obračajo k različnim specialistom in ena izmed prepoznavnejših metod je Alexandrova tehnika (AT), ki je na mnogih vodilnih visokošolskih glasbenih ustanovah že del obveznega kurikuluma. Kljub široko zastopanemu stališču o pozitivnih vplivih tehnike na znanstvenem področju zasledimo pomanjkanje akcijskih in randomiziranih kontrolnih študij, ki bi vplive AT tudi znanstveno potrdile. V teoretičnem delu naloge opisujemo osnovne prvine Alexandrove tehnike, kot so: primarni nadzor, inhibicija, usmerjanje, zavedanje, pozornost, opazovanje, telesni zemljevid in moteno čutno zaznavanje. AT se posveča psihofizični celoti vsakega posameznika, zato aplikacijo prvin tehnike v pouk flavte predstavimo z različnimi vajami, ki jih je iznašel sam ustanovitelj tehnike. V empiričnem delu se s kvantitativnim raziskovalnim pristopom in deskriptivno neeksperimentalno metodo lotimo raziskovanja vpliva AT na študente flavte. Raziskujemo, s kakšnimi težavami se soočajo flavtisti na področju drže in dihanja, kakšen je njihov odnos do AT in kako znanje, ki ga imajo na področju AT, vpliva na njihovo igranje in vadenje. Ugotavljamo, da se študenti zavedajo, da je eden izmed razlogov za bolečino ali nelagodje neoptimalna drža, vendar se le manjšina odloča za pomoč pri specialistih. Raziskava ni pokazala statistično pomembnih razlik v samooceni drže, manjši prisotnosti bolečin, pogostosti težav pri dihanju in učinkovitosti spreminjanja navad med tistimi študenti, ki uporabljajo AT, in tistimi, ki je ne. Flavtisti, ki poznajo AT, bi v večji meri tehniko svetovali tudi drugim, velika večina vseh anketiranih flavtistov pa meni, da bi morala biti del kurikuluma visokošolskih glasbenih ustanov. Med raziskovanjem so se pokazale omejitve, kot so težave s postavljanjem kriterijev za ocenjevanje vpliva AT in neenotnost izvedbe izobraževanj o AT med različnimi visokošolskimi glasbenimi institucijami. Za jasnejše rezultate o vplivih AT na glasbeno izvajanje bi bilo potrebnih več akcijskih raziskav in randomiziranih študij.</dc:description><dc:publisher>A. Bogataj</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2025-12-08 11:31:29</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>176665</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 78.071.2:780.641/.642</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 228770563</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
