Ocena sestave in varnosti prehranskih dopolnil in zdravil rastlinskega izvora z delovanjem na kardiovaskularni sistemHabinc, Anja (Avtor) Sollner Dolenc, Marija (Mentor) kardiovaskularni sistemsestavavarnostprehranska dopolnilainterakcijeKardiovaskularne bolezni še vedno predstavljajo vodilni vzrok smrti, zato je zdravje srca in ožilja ključnega pomena za kakovostno življenje. Poleg sprememb življenjskega sloga, kot so sprememba prehrane, redna telesna dejavnost, opustitev kajenja in alkohola, se vedno več posameznikov odloča za uporabo prehranskih dopolnil. Dandanes so na trgu na voljo številni izdelki, ki imajo v primerjavi z zdravili manj strogo regulativo in pri katerih učinkovitost ter varnost pogosto nista ustrezno klinično preverjeni. Kljub temu jih številni uporabniki dojemajo kot varne, saj gre za naravne pripravke, kar pa lahko vodi v njihovo neustrezno ali tvegano uporabo. V magistrski nalogi smo želeli oceniti sestavo in varnost prehranskih dopolnil in zdravil rastlinskega izvora z delovanjem na kardiovaskularni sistem. Naključno smo izbrali 60 prehranskih dopolnil in 8 zdravil rastlinskega izvora, ki smo jih našli na slovenskem trgu. Pregledali smo njihovo sestavo in podrobneje opisali 14 sestavin, ki so se pogosto pojavljale v izdelkih. Povprečno število v izdelkih znaša 3, med najpogostejšimi sestavinami pa so omega 3 maščobne kisline (49,3 %), koencim Q10 (25,4 %), glog (16,4 %), divja oljka (9,0 %) in bela omela (9,0 %). Najpogosteje prisotni vitamini so vitamin E (25,4 %), vitamin B1 (13,4 %) in vitamin D (10,4 %). S pomočjo strokovne literature smo določili odmerke, odgovorne za delovanje v kardiovaskularnem sistemu, njihov mehanizem delovanja, varnost, neželene učinke in interakcije z zdravili ter sestavinami prehranskih dopolnil. Najpogosteje so sestavine izkazale vpliv na znižanje krvnega tlaka (78,6 %). Ustreznih izbranih prehranskih dopolnil za uporabo na področju kardiovaskularnega sistema je 50 %. Odmerki koencima Q10, resveratrola, ekstrakta staranega česna, monakolina in matičnega mlečka so bili v izdelkih enaki ali višji od tistih, ki so v študijah dokazali učinkovitost. Le-ti bi morali biti razvrščeni med zdravila. Ugotovili smo, da 45,8 % sestavin lahko povzroči neželene učinke, vsa prehranska dopolnila in zdravila rastlinskega izvora pa vsebujejo vsaj eno izmed njih. Največ neželenih učinkov povzročajo resveratrol, glog, monakolin, ginko, vitamin A, D in krom. Resnejše neželene učinke smo zasledili pri monakolinu, kvercetinu, ginku, zelenem čaju, resveratrolu, vitaminu A in vitaminu D. Tavrin, mnogosemenski triplat, vinska trta, omega 3 maščobne kisline in koencim Q10 izkazujejo le blage neželene učinke in so varnejše. Izdelki, ki vsebujejo več sestavin, imajo večje tveganje za pojav neželenih učinkov. Varnosti nismo potrdili za 30,9 % izdelkov, večinoma je bil prekoračen priporočen dnevni vnos vitaminov in mineralov s strani Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke. V interakcije lahko vstopa 33,3 % sestavin, največ pa smo jih našli za resveratrol, kvercetin, monakolin in zeleni čaj.20252025-12-04 08:45:06Magistrsko delo/naloga176568VisID: 122230COBISS_ID: 260233219sl