<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Od zavoda do družbe</dc:title><dc:creator>Štrekelj,	Nika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sobočan,	Ana Marija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Smajić Šupuk,	Jasmina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>vzgojni zavodi</dc:subject><dc:subject>strokovni centri</dc:subject><dc:subject>CSD</dc:subject><dc:subject>mladostnice in mladostniki</dc:subject><dc:subject>reintegracija</dc:subject><dc:subject>socialno delo</dc:subject><dc:subject>prehod v odraslost</dc:subject><dc:subject>institucionalno varstvo</dc:subject><dc:subject>samostojnost</dc:subject><dc:subject>socialna izključenost</dc:subject><dc:subject>stigmatizacija</dc:subject><dc:description>V svoji raziskavi sem se osredotočila na prehod mladostnic in mladostnikov iz strokovnih centrov v samostojno življenje ter na vlogo podpornih sistemov pri njihovi reintegraciji v družbo. V teoretičnem delu sem najprej opredelila strokovne centre v Sloveniji, njihove naloge in namen ter predstavila značilnosti mladostnic in mladostnikov, ki so vanje nameščeni. Opisala sem razloge za namestitev v strokovni center, postopke sprejema, vrste obravnav in pomen psihosocialne podpore v času bivanja. Poseben poudarek sem namenila pripravi na izhod, dejavnikom uspešne integracije in izzivom, s katerimi se mladostnice in mladostniki srečujejo ob ponovni vključitvi v družbo. V nadaljevanju sem obravnavala tudi pomen družinske, institucionalne in vrstniške podpore ter vpliv stigmatizacije na proces vključevanja v okolje.
Moja raziskava je kvalitativna, eksplorativna in empirična. Kot merski instrument sem uporabila smernice za intervju ter izvedla poglobljene intervjuje z mladostnicami in mladostniki, ki so bivali v strokovnih centrih, in s strokovnimi delavkami, zaposlenimi na centrih za socialno delo in v strokovnih centrih. Populacijo predstavljajo mladostnice in mladostniki po izhodu iz strokovnega centra ter strokovne delavke, ki z njimi sodelujejo pri pripravi na samostojno življenje. Vzorec je bil neslučajnostni priložnostni in je zajemal mladostnice in mladostnike različnih starosti ter strokovne delavke z izkušnjami pri delu s to populacijo.
Rezultati raziskave kažejo, da mladostnice in mladostniki ob izhodu iz strokovnega centra pogosto doživljajo občutke negotovosti, osamljenosti in strahu pred samostojnostjo. Pomembno vlogo pri uspešni reintegraciji imajo čustvena opora, zaupni odnosi s strokovnimi delavkami, kontinuirana strokovna pomoč in možnost postopnega prehoda v samostojno življenje. Kot ključni izzivi so se pokazali pomanjkanje stanovanjskih rešitev, težave pri vključevanju v izobraževanje in zaposlitev ter omejena sistemska podpora po odpustu iz strokovnega centra.
Ugotovila sem, da je za uspešno vključevanje mladostnic in mladostnikov po odhodu iz strokovnega centra nujno vzpostaviti celostne in dolgoročne podporne mehanizme, ki združujejo delo različnih institucij, predvsem centrov za socialno delo, strokovnih centrov in nevladnih organizacij. Ključna je trajna psihosocialna podpora, dostop do varnega bivanja in krepitev življenjskih veščin, ki mladim omogočajo postopno osamosvajanje in vključitev v družbo.</dc:description><dc:publisher>[N. Štrekelj]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-12-02 09:00:09</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>176475</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 364.4:376</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 54057</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 270240003</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
