<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv pandemije covid-19 na zaposlovanje v slovenskem zdravstvu in primerjava z Norveško in Hrvaško.</dc:title><dc:creator>Semenič,	Tina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Aristovnik,	Aleksander	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>covid-19</dc:subject><dc:subject>zdravstvo</dc:subject><dc:subject>zaposlovanje v zdravstvu</dc:subject><dc:subject>zdravstveni delavci</dc:subject><dc:subject>migracije</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:subject>Norveška</dc:subject><dc:subject>Hrvaška</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo raziskuje vpliv pandemije covid-19 na zaposlovanje v slovenskem zdravstvu in ga primerja z Norveško in Hrvaško. Obravnava spremembe v številu zaposlenih pred pandemijo covid-19 in po njej, v zadovoljstvu na delovnem mestu, v delovnih pogojih in obremenitvah zaposlenih ter strategije zdravstvenih organizacij pri obvladovanju naraščajočega primanjkljaja zdravstvenih delavcev v Sloveniji.
Z uporabo druţboslovnih in statističnih metod smo analizirali ustrezne in podrobne informacije o vplivu pandemije covid-19. Magistrsko delo temelji na kvantitativni analizi podatkov, pridobljenih iz slovenskih in tujih uradnih statističnih virov, iz poročil zdravstvenih ustanov, ter na komparativni metodi in metodi sinteze, podkrepljene s trendi zaposlovanja zdravnikov in medicinskih sester iz drugih drţav v Sloveniji v primerjavi z Norveško in Hrvaško.
Ugotovili smo, da je imela pandemija covid-19 negativen vpliv na število zaposlenih zdravstvenih profilov v slovenskem zdravstvu glede na naraščajoče potrebe starajočega se prebivalstva po zdravstvenih storitvah. Na splošno se nezadovoljstvo zaposlenih po pandemiji covid-19 ni povečalo, temveč se je s pandemijo covid-19 spremenil način v organizaciji dela z reorganizacijo enot, večjimi psihičnimi in fizičnimi obremenitvami zaposlenih v zdravstvu ter s povečanim obsegom dela od doma in telemedicine. Po pandemiji covid-19 opazimo, da trend zaposlovanja tujcev v zdravstvu narašča v vseh treh drţavah – najvišji je na Norveškem, niţji v Sloveniji ter najniţji na Hrvaškem. Magistrsko delo je izhodišče za nadaljnje raziskovanje zaposlovanja v zdravstvu, ki ga je mogoče izboljšati s kompleksnejšo analizo podatkov na podlagi multivariatnih statističnih metod, s povečanjem vzorca izvajalcev zdravstvene dejavnosti ter povečevanjem obsega zaposlovanja domačega in tujega zdravstvenega kadra v slovenskem zdravstvenem sistemu.</dc:description><dc:publisher>[T. Semenič]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-12-01 12:45:05</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>176453</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 331.5:614.2(497.4)(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 18625</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 259429891</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
