<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv torzije na dimenzioniranje lesenih stenskih panelov in mehanskih veznih sredstev</dc:title><dc:creator>Trebše,	Jan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Čas,	Bojan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pečenko,	Robert	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Lešič,	Vid	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>gradbeništvo</dc:subject><dc:subject>panelna gradnja</dc:subject><dc:subject>les</dc:subject><dc:subject>torzija</dc:subject><dc:subject>vezna sredstva</dc:subject><dc:subject>stenski paneli</dc:subject><dc:subject>potres</dc:subject><dc:description>V magistrski nalogi smo analizirali vpliv različnih računskih metod na razporeditev horizontalnih (strižnih) sil po stenah v primerih lesene panelne gradnje. V ta namen smo izvedli primerjalno analizo štirih metod in sicer dveh poenostavljenih metod z vodoravnimi silami (brez in z upoštevanjem ekscentričnosti stavbe), referenčne (»natančne«) rezultate pa smo določili na osnovi dveh naprednih metod z uporabo modalnih analiz, izvedenih s programoma Tower in TimberTech Buildings. Osredotočili smo se na leseno enodružinsko stavbo etažnosti P+1, ki je izrazito nepravilna tako po tlorisu kot po višini. Tovrstna geometrijska zasnova stavb je namreč v sodobni gradnji lesenih enodružinskih stanovanjskih objektov vse bolj v porastu. Zaradi takšne geometrije običajno prihaja do znatnega odstopanja med legama masnega in strižnega središča, kar povzroča povečane torzijske vplive pri potresnem projektnem stanju in posledično povzroča dodatne strižne obremenitve posameznih stenskih elementov. Rezultati so pokazali, da ima torzija pomemben vpliv že pri objektih z nizko etažnostjo (P+1), še posebej v primerih, kjer prihaja do večjih odstopanj med masnim in strižnim središčem. Metoda vodoravnih sil brez upoštevanja ekscentričnosti (in posledično vpliva torzije) sistematično podcenjuje obremenitve v stenah in je zato neprimerna za tovrstne objekte. Tudi metoda vodoravnih sil z upoštevanjem ekscentričnosti je v določenih primerih, predvsem pri daljših stenah podcenila strižne obremenitve sten. Primerjava rezultatov obeh naprednejših računskih metod v programih Tower in Timbertech Buildings je pokazala, da znašajo razlike v velikostih strižnih obremenitev sten okvirno do 20 %, z izjemo sten, ki jih program Timbertech Buildings zaradi nezveznega podpiranja izloči iz računskih analiz. Posebej se je izkazalo, da je uporaba programa Timbertech Buildings, ki je prilagojen za lesene konstrukcije, časovno učinkovita in najverjetneje tudi natančnejša. Analiza izkoriščenosti veznih sredstev je pokazala, da je za obravnavano stavbo izkoriščenost veznih sredstev nizka zaradi konservativnih projektantskih rešitev. Izkaže se, da je skladno z naprednim metodami izkoriščenost veznih sredstev do približno 2,6-krat večja kot v primerjavo z metodo vodoravnih sil brez upoštevanja ekscentričnosti. Na podlagi vseh ugotovitev velja, da je za konstrukcije, ki so nepravilne tako po višini kot tudi tlorisu, uporaba modalne analize nujna, kot to zahteva tudi standard SIST EN 1998-1.</dc:description><dc:publisher>[J. Trebše]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-11-29 08:45:44</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>176410</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 539.414:624.011.1(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 176615</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 259731715</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
