<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Razvoj in validacija metod za določanje vsebnosti vode v filmsko obloženih tabletah: primerjava vodne aktivnosti in Karl-Fischerjeve titracije</dc:title><dc:creator>Crnkić,	Ajla	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Roškar,	Robert	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Trdan Lušin,	Tina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>vodna aktivnost</dc:subject><dc:subject>vsebnost vode</dc:subject><dc:subject>Karl-Fisher titracija</dc:subject><dc:subject>filmsko obložene tablete</dc:subject><dc:subject>korelacija med vodno aktivnostjo in Karl-Fisher titracijo</dc:subject><dc:description>V farmacevtskih izdelkih ima voda ključno vlogo pri zagotavljanju kakovosti, stabilnosti in varnosti izdelkov, saj lahko prekomerna ali nezadostna vlaga v izdelku ali njegovi okolici povzroči poslabšanje kakovosti oziroma vodi do nestabilnosti izdelka. Prevelika količina vlage v izdelku lahko med shranjevanjem sproži nezaželene kemijske reakcije, kar vodi do nastanka razgradnih produktov, ki zmanjšajo učinkovitost in varnost zdravila. Težave pa nastopijo tudi pri prenizki vlažnosti, saj pogosto pride do izsuševanja in pojava razpok pri tabletah. Čeprav je voda prisotna v različnih oblikah, je prosta voda tista, ki je problematična, saj je na voljo za vključevanje v kemijske reakcije. Razpoložljivost proste vode določamo z merjenjem vodne aktivnosti (aw), ki predstavlja razmerje med parcialnim tlakom vodne pare v izdelku in nasičenim tlakom vodne pare pri enaki temperaturi. Za oceno skupne vsebnosti vode v izdelku, tako proste kot vezane vode, uporabimo Karl-Fisherjevo (KF) titracijo. V sklopu magistrske naloge smo razvili in validirali metodi za določanje aw in vsebnosti vode s KF titracijo na primeru filmsko obloženih tablet. V okviru razvoja metode za določanje aw smo preučili vpliv različnih dejavnikov na meritev ter določili optimalne pogoje za merjenje. Na podlagi rezultatov razvoja metode aw smo se odločili, da meritve izvajamo na celih tabletah pri relativni vlažnosti med 15 % in 30 %. Pri razvoju metode aw smo ugotovili, da majhna sprememba količine tablet ne vpliva bistveno na izmerjene vrednosti ter da je mletje v mlinčku primernejša predpriprava vzorca kot drobljenje s terilnico, zato smo mletje v mlinčku uporabili tudi pri določanju vsebnosti vode s KF titracijo. Za ustrezen potek KF titracije smo optimizirali maso tabletnega prahu, izbrali primerno topilo ter določili ustrezno relativno vlažnost prostora za pripravo vzorca. Po primerjavi podatkov o korelaciji med aw in vsebnostjo vode smo z uporabo GAB in BET modelov pokazali, da je povezava med njima dobra in omogoča zanesljiv vpogled v napovedovanje stabilnosti farmacevtskega izdelka. Zaključimo lahko, da je metoda za določanje aw primernejša, učinkovitejša in hitrejša v vsakdanjem rutinskem testiranju farmacevtskih izdelkov v primerjavi s KF titracijo. Hkrati je aw bolj povedna metoda, saj predstavlja razpoložljivost proste vode v izdelku, ki vpliva na stabilnost izdelka.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-11-29 08:45:06</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>176403</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 122121</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 259734275</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
