<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Primerjava odnosov sila–hitrost in moč–hitrost pri skokih iz polčepa z uporabo različnih merilnih sistemov in vadbenih pripomočkov</dc:title><dc:creator>Čudič,	Jure	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Spudić,	Darjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>odrivna moč</dc:subject><dc:subject>tenziometrija</dc:subject><dc:subject>linearni dajalnik</dc:subject><dc:subject>veljavnost</dc:subject><dc:subject>zanesljivost</dc:subject><dc:description>Namen magistrskega dela je bil raziskati učinke različnih merilnih sistemov in vadbenih pripomočkov
na spremenljivke profila sila–hitrost–moč (F-v-P). Kot merilne sisteme smo primerjali tenziometrično
ploščo, ki predstavlja zlati standard v literaturi, in linearni dajalnik, ki je cenejša in dostopnejša
alternativa in se vse več uporablja v praksi. Primerjali smo tudi dva različna vadbena pripomočka –
olimpijsko palico in šestrobno palico (angl. »hex-bar«). V raziskavo je bilo vključenih 29 študentov
Fakultete za šport. Povprečna telesna višina preizkušancev je znašala 180,1 cm, povprečna telesna
masa pa 79,3 kg. Preizkušanci so imeli v povprečju 10,6 leta izkušenj s treningom za moč, povprečni
indeks telesne mase pa je bil 24,3 kg/m2
. Meritve so potekale v Kineziološkem laboratoriju na Fakulteti
za šport, kjer je vsak preizkušanec najprej opravil standardizirano ogrevanje. Nato so izvedli skoke iz
polčepa z dodatnimi bremeni (40, 50, 60 in 70 kg) z olimpijsko in šestrobno palico. Zaporedje bremen
in pripomočkov je bilo naključno določeno. Preizkušanci so izvedli tri ponovitve vsakega skoka pri
vsakem bremenu. Pri tem smo sočasno zajemali podatke s tenziometrično ploščo (Kistler 9287A) in
linearnim dajalnikom z integrirano programsko opremo Chronojump Boscosystem (v.2.2.1), kjer je
bila vlečna vrvica pritrjena na olimpijsko ali šestrobno palico. Osredotočili smo se na spremenljivke
profila F-v-P, ki smo jih izračunali iz povprečne propulzivne sile in hitrosti vsakega skoka. Z
dvostransko analizo variance za ponovljene meritve smo ugotovili, da izbira vadbenega pripomočka
nima statistično značilnega vpliva na spremenljivke profila F-v-P, čeprav so bile izmerjene višje
vrednosti pri uporabi šestrobne palice. Izbira merilnega sistema statistično značilno vpliva na
največjo teoretično mehansko moč (Pmax) in odrivno razdaljo (Hpo). Linearni dajalnik je glede na ploščo
precenil vrednosti največje teoretične sile (F0), največje teoretične hitrosti (v0), največje teoretične
mehanske moči (Pmax) in odrivne razdalje (Hpo). Na podlagi rezultatov lahko zaključimo, da lahko za
meritve odnosa F-v-P iztegovalk nog pri skoku iz polčepa uporabimo šestrobno palico ali olimpijsko
palico. To pa ne velja za linearni dajalnik, ki sicer predstavlja praktično alternativo tenziometrični
plošči, vendar preceni rezultate večine izhodnih spremenljivk odnosa F-v-P. V prihodnje priporočamo
konsistentno uporabo merilnih sistemov in vadbenih pripomočkov pri meritvah v izogib dvomu v
verodostojnost rezultatov pri ponovljenih meritvah.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-11-29 07:16:31</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>176398</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 60924</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 260877059</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
