Protibakterijsko vrednotenje novih zaviralcev metalobetalaktamazBarat, Klavdija (Avtor) Hrast Rambaher, Martina (Mentor) Golob, Majda (Komentor) metalo-β-laktamazeβ-laktamski antibiotikiodpornost bakterij proti protimikrobnim zdravilominhibitorji β-laktamazminimalna inhibitorna koncentracijaAntibiotiki predstavljajo eno najpomembnejših odkritij v sodobni medicini, saj omogočajo učinkovito zdravljenje bakterijskih okužb ter so pomembno prispevali k podaljšanju življenjske dobe in zmanjšanju smrtnosti zaradi infekcij. Gre za protibakterijske učinkovine naravnega ali sinteznega izvora, ki uničujejo bakterije ali zavirajo njihovo rast. Razlikujejo se glede na mehanizem delovanja, spekter učinkovitosti ter kemično zgradbo, pri čemer ločimo več glavnih skupin, kot so aminoglikozidi, makrolidi, tetraciklini, kinoloni, glikopeptidi, sulfonamidi in βlaktamski antibiotiki. V zadnjih desetletjih pa vse bolj narašča problematika pojavnosti odpornosti bakterij proti antibiotikom, kar predstavlja eno največjih groženj javnemu zdravju. Bakterije lahko razvijejo odpornost prek različnih mehanizmov, kot so razgradnja antibiotikov z encimi, sprememba tarčnih mest, zmanjšana prepustnost membrane in aktivno izčrpavanje učinkovin. Posebno skrb vzbujajo β-laktamaze, encimi, ki razgrajujejo β-laktamske antibiotike z razcepom njihovega značilnega obroča. Med β-laktamaze sodijo tudi metalo-β-laktamaze, ki za svojo katalitično dejavnost potrebujejo dvovalentne kovinske ione, najpogosteje cink. Za zaviranje delovanja β-laktamaz se uporabljajo zaviralci, kot so klavulanska kislina, sulbaktam in avibaktam, vendar so ti učinkoviti le proti serinskim β-laktamazam. Velik izziv tako ostaja pomanjkanje učinkovitih zaviralcev metalo-β-laktamaz, saj njihova strukturna raznolikost otežuje razvoj selektivnih in netoksičnih učinkovin. V sklopu magistrske naloge smo preverili, ali katera izmed izbranih spojin iz knjižnice spojin Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani izkazuje sinergistično protimikrobno delovanje v kombinaciji z antibiotikom meropenemom. Testiranja smo izvedli na sevih bakterij iz družine enterobakterij, Escherichia coli in Salmonella z izraženimi metalo-β-laktamazami. Najprej smo določili protibakterijsko delovanje posameznih spojin in njihove minimalne inhibitorne koncentracije. Skladno s smernicami EUCAST za leto 2025 je klinična mejna vrednost občutljivosti za meropenem pri enterobakterijah ≤ 2 µg/mL, medtem ko vrednosti nad 8 µg/mL označujejo odpornost bakterij proti meropenemu. Med 88 testiranimi kombinacijami smo pri spojinah MBL-3, MBL-14, MBL-17, MBL-35 in MBL-39 in določili šibko sinergistično delovanje v kombinaciji z meropenemom.20252025-11-26 12:33:26Magistrsko delo/naloga176281VisID: 122108COBISS_ID: 259005955sl