<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Protibakterijsko vrednotenje novih zaviralcev metalobetalaktamaz</dc:title><dc:creator>Barat,	Klavdija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hrast Rambaher,	Martina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Golob,	Majda	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>metalo-β-laktamaze</dc:subject><dc:subject>β-laktamski antibiotiki</dc:subject><dc:subject>odpornost bakterij proti protimikrobnim zdravilom</dc:subject><dc:subject>inhibitorji β-laktamaz</dc:subject><dc:subject>minimalna inhibitorna koncentracija</dc:subject><dc:description>Antibiotiki predstavljajo eno najpomembnejših odkritij v sodobni medicini, saj omogočajo
učinkovito zdravljenje bakterijskih okužb ter so pomembno prispevali k podaljšanju življenjske
dobe in zmanjšanju smrtnosti zaradi infekcij. Gre za protibakterijske učinkovine naravnega ali
sinteznega izvora, ki uničujejo bakterije ali zavirajo njihovo rast. Razlikujejo se glede na
mehanizem delovanja, spekter učinkovitosti ter kemično zgradbo, pri čemer ločimo več glavnih
skupin, kot so aminoglikozidi, makrolidi, tetraciklini, kinoloni, glikopeptidi, sulfonamidi in βlaktamski antibiotiki. V zadnjih desetletjih pa vse bolj narašča problematika pojavnosti
odpornosti bakterij proti antibiotikom, kar predstavlja eno največjih groženj javnemu zdravju.
Bakterije lahko razvijejo odpornost prek različnih mehanizmov, kot so razgradnja antibiotikov
z encimi, sprememba tarčnih mest, zmanjšana prepustnost membrane in aktivno izčrpavanje
učinkovin. Posebno skrb vzbujajo β-laktamaze, encimi, ki razgrajujejo β-laktamske antibiotike
z razcepom njihovega značilnega obroča. Med β-laktamaze sodijo tudi metalo-β-laktamaze, ki
za svojo katalitično dejavnost potrebujejo dvovalentne kovinske ione, najpogosteje cink. Za
zaviranje delovanja β-laktamaz se uporabljajo zaviralci, kot so klavulanska kislina, sulbaktam
in avibaktam, vendar so ti učinkoviti le proti serinskim β-laktamazam. Velik izziv tako ostaja
pomanjkanje učinkovitih zaviralcev metalo-β-laktamaz, saj njihova strukturna raznolikost
otežuje razvoj selektivnih in netoksičnih učinkovin.
V sklopu magistrske naloge smo preverili, ali katera izmed izbranih spojin iz knjižnice spojin
Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani izkazuje sinergistično protimikrobno delovanje v
kombinaciji z antibiotikom meropenemom. Testiranja smo izvedli na sevih bakterij iz družine
enterobakterij, Escherichia coli in Salmonella z izraženimi metalo-β-laktamazami. Najprej smo
določili protibakterijsko delovanje posameznih spojin in njihove minimalne inhibitorne
koncentracije. Skladno s smernicami EUCAST za leto 2025 je klinična mejna vrednost
občutljivosti za meropenem pri enterobakterijah ≤ 2 µg/mL, medtem ko vrednosti nad 8 µg/mL
označujejo odpornost bakterij proti meropenemu. Med 88 testiranimi kombinacijami smo pri
spojinah MBL-3, MBL-14, MBL-17, MBL-35 in MBL-39 in določili šibko sinergistično
delovanje v kombinaciji z meropenemom.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-11-26 12:33:26</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>176281</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 122108</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 259005955</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
