<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Učinkovitost živčno-mišične in funkcionalne elektrostimulacije na funkcijsko okrevanje ramenskega sklepa pri pacientih po možganski kapi - pregled literature</dc:title><dc:creator>Kutnar,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hlebš,	Sonja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Jakovljević,	Miroljub	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>možganska kap</dc:subject><dc:subject>glenohumeralni sklep</dc:subject><dc:subject>električna stimulacija</dc:subject><dc:subject>okrevanje</dc:subject><dc:description>Uvod: Možganska kap je eden glavnih vzrokov za dolgotrajno nezmožnost. Pogoste okvare, ki prispevajo k oslabljeni funkciji zgornjega uda, so hemipareza, spremenjeni somatosenzorični občutki, bolečina in subluksacija ramenskega sklepa. Živčno-mišična in funkcionalna elektrostimulacija se uporabljata kot dodatni tehniki za krepitev mišic in vadbo funkcijskih gibov. Namen: Namen diplomskega dela je pregled literature o učinkovitosti živčno-mišične in funkcionalne elektrostimulacije na funkcijsko okrevanje ramenskega sklepa pri pacientih po možganski kapi. Metode dela: Uporabili smo deskriptivno metodo s pregledom literature. Randomizirane kontrolirane poskuse smo iskali v podatkovnih zbirkah PubMed, PEDro in DiKUL. V pregled smo vključili raziskave, objavljene v angleškem jeziku od leta 2000 do vključno januarja 2025. Rezultati: V pregled je bilo vključenih devet raziskav, v katerih je bilo skupno 514 preiskovancev s hudo okvaro zgornjega uda po možganski kapi. Večina preiskovancev je bila v akutni fazi po možganski kapi, ena raziskava je vključila tudi preiskovance v kronični fazi. Rezultati meritev subluksacije so bili v primerjavi z lažno elektrostimulacijo in standardno fizioterapijo statistično značilno boljši (p &lt; 0,05) pri preiskovancih v akutni fazi, pri tistih v kronični fazi do sprememb ni prišlo. Ocenjevanje s Fugl-Meyerjevo lestvico je pokazalo statistično izboljšanje (p &lt; 0,05) motoričnih funkcij proksimalnega dela zgornjega uda v poskusnih skupinah. Funkcijski test zgornjega uda je v eni od dveh raziskav pokazal statistično značilno izboljšanje (p &lt; 0,05) v obeh poskusnih skupinah. Statistično značilno izboljšanje (p &lt; 0,05) na Lestvici funkcijske neodvisnosti je dosegla poskusna skupina v eni od treh raziskav. Razširjeni indeks Barthelove ni pokazal izboljšanja. Številska lestvica za oceno bolečine je v dveh raziskavah pokazala statistično izboljšanje (p &lt; 0,05) v primerjalni skupini. Merjenje pasivnega obsega gibljivosti je v dveh raziskavah pokazalo poslabšanje od začetne meritve. Razprava in zaključek: Zaključili smo, da sta živčno-mišična in funkcionalna elektrostimulacija učinkoviti za zmanjšanje subluksacije ramenskega sklepa pri pacientih v akutni fazi po možganski kapi z zmerno do hudo okvaro zgornjega uda. Prav tako sta učinkoviti za izboljšanje motoričnih funkcij kot dodatna terapija k standardnim fizioterapevtskim postopkom. Rezultati glede učinka na izboljšanje funkcijskih sposobnosti zgornjega uda in dejavnosti vsakodnevnega življenja so zaradi heterogenosti raziskav neenotni.</dc:description><dc:publisher>[E. Kutnar]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-11-26 11:02:21</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>176273</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.8</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 155115</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 258765571</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
