<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Baročna prenova gornjegrajskega kompleksa: Prenova kolegijske cerkve sv. Mohorja in Fortunata ter škofijske rezidence v Gornjem Gradu sredi 18. stoletja</dc:title><dc:creator>Murakezi,	Manca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Klemenčič,	Matej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>baročna arhitektura</dc:subject><dc:subject>Gornji Grad</dc:subject><dc:subject>Joseph Hueber</dc:subject><dc:subject>Matija Perski</dc:subject><dc:subject>škof Ernest Amadej Attems</dc:subject><dc:subject>baročno slikarstvo</dc:subject><dc:description>Magistrska naloga obravnava baročno prenovo cerkvenega kompleksa v Gornjem Gradu, ki ga sestavljata cerkev sv. Mohorja in Fortunata ter z njo povezana škofijska rezidenca. Prenova rezidence, zgrajene na mestu nekdanjega križnega hodnika benediktinskega samostana, je potekala med letoma 1749 in 1752. Kmalu zatem, med letoma 1752 in 1759, pa je bila prenovljena tudi cerkev na mestu nekdanje samostanske cerkve. Naročnik je bil knezoškof Ernest Amadej Attems, ki pa zaključka gradnje ni dočakal. Gre za enega največjih in najambicioznejših sakralnih gradbenih projektov v okviru ljubljanske škofije in širše na ozemlju današnje Slovenije. Naloga se osredotoča prav na ta vidik in ga poskuša raziskati na podlagi celovite analize obstoječe strokovne literature ter na vnovičnem pregledu in interpretaciji relevantnih arhivskih virov. Ti viri, razpršeni po različnih arhivih v Sloveniji, so izhodišče za razumevanje organizacije gradbenega procesa, vključno z vlogo gradbenikov, mizarjev, polirjev in štukaterjev v različnih fazah gradnje. Na podlagi teh podatkov skuša naloga rekonstruirati časovni okvir gradnje ter ovrednotiti organizacijo dela in stroške velikopoteznega projekta. Posebna pozornost je namenjena razpravi o avtorstvu arhitekturne zasnove baročne cerkve sv. Mohorja in Fortunata v Gornjem Gradu, o čemer – kot izhaja iz pregledane literature – med strokovnjaki še ni soglasja. Nekateri načrte pripisujejo graškemu arhitektu Josephu Hueberju, drugi pa Matiju Perskemu, arhitektu, ki je sredi 18. stoletja deloval v Ljubljani. V posebnem poglavju so obravnavane poslikave v veliki slavnostni dvorani škofijske rezidence, ki pa se do danes ni ohranila.</dc:description><dc:publisher>M. Murakezi</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-11-26 07:45:20</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>176260</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 72.034.7(497.Gornji Grad)(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 604483</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 259709955</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
