Krepitev narodne identitete s poukom geografije in zgodovine v osnovnih šolahŽumer, Mojca (Avtor) Resnik Planinc, Tatjana (Mentor) Trškan, Danijela (Mentor) Zupančič, Jernej (Komentor) geografska vzgoja in izobraževanjezgodovinanarodna identitetadomoljubjeosnovna šolaSlovenciV magistrskem delu Krepitev narodne identitete s poukom geografije in zgodovine v osnovnih šolah smo preučevali, na kakšen način lahko primere krepitve narodne identitete in narodne zavesti vključujemo v pouk geografije in zgodovine v osnovnih šolah. Slovenska narodna identiteta in narod sta se pričela oblikovati v začetku 19. stoletja ob narodnem zorenju drugih narodov. Analiza učnih načrtov za geografijo, zgodovino in državljansko in domovinsko kulturo ter etiko je pokazala, da je več narodnostnih vsebin vključenih v učni načrt predmeta zgodovina, prav tako pa se vsebine pojavijo pri predmetu državljanska in domovinska kultura ter etika. Z analizo izbranih učbenikov treh osnovnošolskih predmetov – geografije, zgodovine in državljanske in domovinske kulture in etike – smo ugotovili, da je večji del vsebin o narodni identiteti v gradivih za predmet zgodovina, v geografskih gradivih pa so vsebine neposredno vezane le na snov devetega razreda. Obravnavane vsebine se nanašajo na krepitev narodnostne identitete skozi čas in pri vseh predmetih prikazujejo nastanek samostojne slovenske države. Pripravili in izvedli smo tri učne ure ter geografsko-zgodovinsko ekskurzijo v Posočje, s katerimi smo prikazali, da lahko na različne načine narodnostne teme vključimo v pouk. V magistrskem delu ugotavljamo, kako pomembno vlogo imajo učitelji pri krepitvi narodne identitete in narodne zavesti s poukom geografije in zgodovine v osnovnih in srednjih šolah. Učence spodbujajo k razmišljanju in postopnemu oblikovanju pripadnosti državi, jeziku in narodu.20252025-11-26 07:45:09Magistrsko delo/naloga176259VisID: 604482sl