<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Blagostanje izvajalcev motivacijskega intervjuja, ki svetujejo opuščanje čezmernega pitja alkohola</dc:title><dc:creator>Hočevar,	Tadeja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rotar Pavlič,	Danica	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>motivacijski intervju</dc:subject><dc:subject>samo-ocenjevalni vprašalnik</dc:subject><dc:subject>vsebinska veljavnost</dc:subject><dc:subject>psihometrične značilnosti</dc:subject><dc:subject>kratki ukrep za opuščanje tveganega in škodljivega pitja alkohola</dc:subject><dc:subject>blagostanje</dc:subject><dc:subject>kvalitativna raziskava</dc:subject><dc:subject>fokusne skupine</dc:subject><dc:subject>kvantitativna raziskava</dc:subject><dc:description>Namen: Namen raziskave je bil opredeliti povezanost izvajanja motivacijskega intervjuja (MI) in blagostanja pri izvajalcih MI na primarni zdravstveni ravni ter za ta namen razviti in validirati samo-ocenjevalni vprašalnik o izvajanju MI.

Metode:  Vprašalnik smo razvili na podlagi študija literature, vsebinsko smo ga validirali z metodo skupine strokovnjakov MI, kjer smo podatke analizirali z računanjem indeksov veljavnosti in koeficienta slučajnega strinjanja. Razumljivost pripomočka smo dodatno preverili s kognitivnim testiranjem in pilotiranjem vprašalnika na vzorcu potencialnih respondentov – izvajalcev na MI temelječega svetovanja za opuščanje čezmernega pitja alkohola v pilotu nacionalnega projekta (izvajalci MI). Psihometrične lastnosti smo testirali na celotni populaciji izvajalcev MI. Zanesljivost smo testirali z vrednostjo koeficienta notranje konsistentnosti, dimenzionalnost oz. konstruktno veljavnost pa z eksploratorno faktorsko analizo.
Oceno stališč izvajalcev MI o povezanosti MI z blagostanjem izvajalcev smo izvedli z metodo fokusnih skupin na vzorcu izvajalcev MI, zdravstvenih delavcev. Analizo podatkov smo izvedli s stalno primerjalno metodo. Oceno povezanosti izvajanja MI in BS smo izvedli na taisti podpopulaciji izvajalcev MI. Analizo podatkov smo izvedli z računanjem koeficientov povezanosti in linearno regresijo.

Rezultati: Uspešno smo vsebinsko validirali in opredelili psihometrične lastnosti vprašalnika, ki ima 23 postavk in 6-stopenjsko lestvico. Poimenovali smo ga Samo-ocenjevalni vprašalnik o izvajanju MI. V fokusnih skupinah so izvajalci MI poročali o koristnosti MI za pacienta in izvajalca ter o pozitivnem vplivu izvajanja MI na njihovo lastno blagostanje, posebej so izpostavili pomen delitve odgovornosti in izogibanja refleksu urejanja drugih. Pozitivno povezanost med izvajanjem MI in blagostanjem izvajalcev je pokazala tudi raziskava na populaciji izvajalcev MI, in sicer pri diplomiranih medicinskih sestrah.

Zaključek: Vprašalnik kaže ustrezno vsebinsko veljavnost in psihometrične lastnosti ter ponuja dobro izhodišče za nadaljnji razvoj bolj praktičnih načinov ocenjevanja izvajanja MI. Izvedena raziskava o povezanosti izvajanja MI in BS izvajalca širi raziskovalni fokus na dobrobit izvajalca MI in lahko služi tudi za večjo motivacijo zdravstvenih delavcev za izvajanje MI pri opravljanju svojega dela.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-11-26 07:15:45</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>176258</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 37172</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
