<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Pasivna in aktivna gibljivost vrhunskih rokometašev</dc:title><dc:creator>Smonkar,	Tjaša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pori,	Primož	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>rokomet</dc:subject><dc:subject>gibljivost</dc:subject><dc:subject>vrhunski šport</dc:subject><dc:subject>igralna mesta</dc:subject><dc:description>Gibljivost je sposobnost izvajanja velikih razponov giba v enem ali več sklepih. V rokometu je pomemben del osnovne kondicijske priprave in preventivnega programa, s katerima želimo doseči čim večjo učinkovitost in funkcionalnost igralcev pri izvedbi tehnično-taktičnih elementov igre. Namen magistrskega dela je bil preveriti stanje gibljivosti vrhunskih rokometašev različnih igralnih mest, analizirati obstoj asimetrij v gibljivosti ter preveriti, ali obstajajo razlike v gibljivosti med igralci različnih igralnih mest. V raziskavo je bilo vključenih 76 vrhunskih rokometašev, ki so bili razvrščeni med zunanje igralce, krilne igralce, krožne napadalce in vratarje. Protokol meritev je zajemal pasivne in aktivne teste gibljivosti preferenčne in nepreferenčne strani telesa, ki so jih vsi merjenci izvedli brez predhodnega ogrevanja. S parnim t-testom ali Wilkoxonovim testom predznačenih rangov smo za vsako igralno mesto preverjali statistično značilne razlike v gibljivosti med preferenčno in nepreferenčno ramo, kolkom, kolenom, gležnjem in trupom. Obstoj statistično značilnih razlik v gibljivosti med igralci različnih igralnih mest pa smo preverjali z enosmerno analizo variance ali neparametrično alternativo. Največje razlike so bile ugotovljene pri krilnih igralcih v aktivni rotaciji trupa (d = -6,72) in pri krilnih igralcih v eksterni rotaciji ramenskega sklepa (d = -4,59), pri čemer je bila v obeh primerih zabeležena večja povprečna vrednost preferenčne strani. Statistično značilne razlike med igralnimi mesti se niso pokazale v pasivni ekstenziji kolena in pasivni plantarni fleksiji gležnja. Pri vseh ostalih testih smo tako na preferenčni kot nepreferenčni strani ugotovili, da so razlike v gibljivosti med skupinami. Med zunanjimi igralci in krilnimi igralci nismo ugotovili nobene razlike v gibljivosti ramenskega in kolčnega obroča. V največ primerih je bila statistično značilna razlika ugotovljena med krožnimi napadalci in vratarji. Vrednosti deficita interne rotacije glenohumeralnega sklepa po igralnih mestih kažejo višji deficit interne rotacije pri zunanjih (M = 10,30 ± 3,65) in krilnih igralcih (M = 10,70 ± 5,80) v primerjavi z vratarji in krožnimi napadalci. Z nalogo ugotavljamo, da krožni igralci izkazujejo najmanjše amplitude gibov v preučevanih sklepnih sistemih, a dokaj simetrične, če primerjamo gibljivost obeh strani telesa. Pri zunanjih in krilnih igralcih pa smo pri več spremenljivkah opazili večjo bilateralno asimetrijo gibljivosti v primerjavi s krožnimi napadalci in vratarji. Velike razlike se kažejo v smeri povečane zunanje rotacije in zmanjšane notranje rotacije preferenčne roke v primerjavi z nepreferenčno.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-11-26 07:15:08</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>176256</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 60909</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 259034115</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
