<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Začetno kartografsko opismenjevanje s pomočjo čutne poti</dc:title><dc:creator>Bročič,	Sara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hergan,	Irena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kartografija</dc:subject><dc:subject>osnovnošolsko učenje in poučevanje</dc:subject><dc:subject>čutna pot</dc:subject><dc:subject>začetna kartografija</dc:subject><dc:subject>orientacija v prostoru</dc:subject><dc:subject>kartografsko opismenjevanje</dc:subject><dc:subject>prvo vzgojno-izobraževalno obdobje</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu sem raziskovala, kako čutna pot, ki sem jo z namenom raziskovanja skupaj s sodelavci postavila pred šolo, prispeva k razvoju prostorske orientacije in zgodnjemu kartografskemu opismenjevanju učencev prvega razreda osnovne šole. Namen raziskave je bil preveriti, kako učenci z redno uporabo čutne poti in namensko oblikovanimi nalogami napredujejo pri razumevanju prostorskih odnosov, simbolne predstavitve prostora in ubesedovanju čutnih zaznav.

Raziskava je bila kvalitativna in dolgotrajna – trajala je šest mesecev in je zajemala šest učencev (tri učenke in tri učence). V tem času sem z vsakim učencem spremljala napredek pri petih različnih nalogah, ki so bile zasnovane za preverjanje prostorske orientacije, simbolnega mišljenja in senzornega izražanja. Podatke sem zbirala preko fotografij, risb, skic zemljevidov, zvočnih posnetkov in neposrednega opazovanja. Učenci so opravljali naloge sestavljanja skice čutne poti, iskanja ustrezne fotografije po smernih karticah ter opisovali doživetja pri bosonogi hoji po različnih materialih.

Rezultati kažejo, da so vsi učenci skozi sistematično in večkratno uporabo čutne poti opazno napredovali. Izboljšali so sposobnost prostorske orientacije, natančnost pri risanju zemljevidov, sposobnost prepoznavanja materialov in njihovo simbolno predstavitev ter bogatili svoj besedni zaklad za opisovanje prostora in senzoričnih zaznav. Naloge so jih motivirale, obenem pa jim omogočile razvoj notranjega zemljevida prostora in razumevanje kartografskih konceptov, ki presegajo zgolj vizualno doživljanje prostora.

Ugotovitve potrjujejo, da je čutna pot lahko močno orodje pri razvijanju kartografskega mišljenja že v zgodnjem obdobju izobraževanja, če je podprta z ustreznimi didaktičnimi pristopi, rednim vodenjem in izkustvenim učenjem.</dc:description><dc:publisher>S. Bročič</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-11-21 08:30:26</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>176098</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 373.3:528.9(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 195833</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 258395395</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
