Osebnostne značilnosti matematično nadarjenih učencev ter njihova zaznava podpore s strani staršev in učiteljev.Šmigalović, Amela (Avtor) Manfreda Kolar, Vida (Mentor) sposobnostnadarjenostmatematična nadarjenostpodpora starševpodpora učiteljevsodelovanje med šolo in staršispodbujanje nadarjenostipedagoški pristopV magistrskem delu raziskujemo osebnostne lastnosti matematično nadarjenih učencev ter vlogo podpore, ki jo pri njihovem razvoju in uspehu nudijo starši ter učitelji. V teoretičnem delu so predstavljene definicije nadarjenosti s posebnim poudarkom na matematični nadarjenosti, značilnosti matematično nadarjenih učencev, njihove osebnostne posebnosti ter čustvene in socialne potrebe. Poseben poudarek je namenjen vlogi družine in šole pri spodbujanju matematičnih talentov. Obravnavamo metode, strategije in oblike podpore, ki jih starši ter učitelji zagotavljajo matematično nadarjenim učencem. Posebej izpostavljamo povezavo med osebnostnimi značilnostmi matematično nadarjenih učencev in oblikovanjem samopodobe. Samopodoba učenca je kompleksen, večdimenzionalen konstrukt, ki pomembno vpliva na njegovo učno uspešnost, motivacijo in osebni razvoj. Razlikovati jo je treba od samoučinkovitosti, a jo hkrati razumeti kot z njo tesno povezan pojem. Učitelji in starši imajo ključno vlogo pri oblikovanju pozitivne samopodobe, saj njihove spodbude, pričakovanja ter povratne informacije neposredno vplivajo na učenčevo doživljanje lastne vrednosti in sposobnosti. Pri nadarjenih učencih je ta vpliv še posebej izrazit, saj se njihova samopodoba oblikuje v kontekstu visokih pričakovanj in socialnih primerjav. Zato mora biti razvoj samopodobe pomemben element pedagoških pristopov in strategij podpore učencem. Nadarjeni učenci so pogosto nosilci višje akademske samopodobe kot njihovi vrstniki, vendar ta prednost ni samoumevna. Če učitelji in starši ne zagotavljajo ustrezne podpore ter spodbude, se lahko samopodoba nadarjenih celo zmanjša, še posebej v obdobjih večjih socialnih primerjav in pritiska na dosežke. To nakazuje, da je samopodoba dinamičen konstrukt, ki je močno odvisen od socialnega in pedagoškega konteksta. Na osnovi raziskave ugotavljamo, da so matematično nadarjeni učenci statistično značilno bolj samozavestni kot povprečni učenci, kar se kaže v višji notranji motivaciji, samoiniciativnosti, vztrajnosti in občutku lastne vrednosti. Višja zaznana podpora učiteljev in staršev pozitivno vpliva na oblikovanje njihove samopodobe ter prispeva k učnemu napredku, motivaciji in aktivnemu vključevanju v dodatne matematične dejavnosti. Rezultati poudarjajo, da načrtno usmerjanje in podpora učiteljev ter aktivno sodelovanje staršev bistveno prispevajo k razvoju samostojnega učenja in uspešnosti matematično nadarjenih učencev.A. Šmigalović20252025-11-21 08:30:08Magistrsko delo/naloga176096UDK: 159.924:51(043.2)VisID: 195831COBISS_ID: 258541571sl