<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Modelno prediktivno vodenje sistema HVAC</dc:title><dc:creator>BIRK,	JERNEJ	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tomažič,	Simon	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>modelno prediktivno vodenje</dc:subject><dc:subject>sistem HVAC</dc:subject><dc:subject>farmacevtska industrija</dc:subject><dc:subject>energetska učinkovitost</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava razvoj in analizo modelno prediktivnega vodenja (MPC) sistema HVAC. Uporaba modelno prediktivnega vodenja omogoča izpolnjevanje strožjih zahtev v farmacevtski industriji. V delu je predstavljen sistem HVAC in pripadajoč nelinearni model, ki zajema procese ogrevanja, hlajenja, vlaženja, ventilacije in rekuperacije. Podan nelinearni model je omogočil preizkušanje in razvoj različnih metod modelno prediktivnega vodenja, katerih namen je zagotavljanje natančne in energetsko učinkovite regulacije temperature in vlage. 

Pregled literature potrjuje primernost uporabe MPC za vodenje sistemov HVAC. Modelno prediktivno vodenje je v različnih študijah dobilo veliko pozornosti, saj omogoča relativno enostavno implementacijo različnih omejitev in zahtev pri vodenju sistemov. Prednost MPC je tudi primernost za vodenje nelinearnih multivariabilnih sistemov.

Izpolnjevanje podanih zahtev smo zagotovili z izbiro ustrezne kriterijske funkcije, ki se uporablja pri optimizaciji, s katero določamo prihodnje regulirne signale. Z osnovnim MPC algoritmom smo zagotovili sledenje referenčnim vrednostim temperature in vlage. Energetsko varčni MPC (EMPC) smo realizirali tako, da dovoljujemo odstopanje od referenčnih vrednosti, vendar le znotraj dovoljenih intervalov. Linearizacija nelinearnega modela v različnih delovnih točkah je omogočila uporabo nabora linearnih modelov, ki so uporabljeni pri prediktivno funkcijskem vodenju (PFC). Prednost PFC predstavlja uporaba analitičnih algebraičnih izračunov in izogib računsko zahtevnim optimizacijskim algoritmom.

Ustreznost posamezne strategije smo ovrednotili s simulacijo vodenega sistema v okolju MATLAB. Pri simulaciji so bile uporabljene realne meritve zunanjih pogojev. Rezultati omogočajo primerjavo natančnosti in učinkovitosti predstavljenih razvitih metod vodenja.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-11-21 07:59:18</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>176084</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 62953</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 258221571</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
