Georadarske meritve v predorih 2. tira Divača-KoperLotrič, Gregor (Avtor) Vižintin, Goran (Mentor) Vukadin, Vladimir (Komentor) Šporin, Jurij (Član komisije za zagovor) Vukelič, Željko (Član komisije za zagovor) Georadar v vrtinitalni georadar2. tir Divača-KopergeotehnologijageofizikaV magistrski nalogi sem raziskoval kraške razmere vzdolž trase predorov T1 (Lokev) in T2 (Beka) na 2. tiru Divača–Koper. Pri tem sem sodeloval pri izvedbi georadarskih meritev v vrtinah in se seznanil z izzivi, ki jih prinaša delo v zahtevnih gradbenih in kraških razmerah. Glavni cilj naloge je bil ovrednotiti uporabnost metode georadarja v eni sami vrtini pri prepoznavanju kraških pojavov ter ugotoviti, kako se lahko rezultati dopolnjujejo s podatki talnega georadarja, ki so bili ključni pri prepoznavanju in lokaliziranju anomalij pod tlemi predorov. Pri raziskavi sem sodeloval pri meritvah, opravljenih z antenami različnih frekvenc, kar je omogočilo doseganje večje globinske penetracije in natančnejše ločljivosti. Moja naloga je bila predvsem podpora pri izvajanju meritev in osnovni pregled podatkov, obdelanih v programu ReflexW, pri čemer sem pridobil vpogled v postopke obdelave in primerjave s geološkimi podatki. S tem sem prispeval k preverjanju interpretacij in k večji zanesljivosti rezultatov. Ugotovil sem, da je metoda georadarja v vrtini učinkovita pri zaznavanju kraških votlin, con razpokanosti ter sprememb v litološki sestavi. Kljub temu sem se soočil tudi z omejitvami, predvsem zaradi vpliva glinenih mineralov, povečane vsebnosti vlage in višje električne prevodnosti kamnin, ki zmanjšujejo globinski doseg signala. Pomanjkljivost pri meritvah v samo eni vrtini se pokaže pri določanju razsežnosti in lociranju anomalij, saj bi za umestitev v ravnini ali v prostoru potrebovali tri oziroma štiri vrtine. Vendar je prav kombinacija podatkov iz georadarja v vrtini in talnega georadarja pokazala, da lahko združevanje različnih pristopov bistveno izboljša razumevanje kraških razmer. Rezultati moje raziskovalne naloge imajo praktičen pomen za inženirsko prakso, saj omogočajo zgodnje prepoznavanje potencialno nevarnih pojavov in zmanjševanje tveganj pri gradnji predorov.G. Lotrič20252025-11-14 09:00:08Magistrsko delo/naloga175958UDK: 550.3VisID: 110415COBISS_ID: 257914371sl