Vpliv usklajevanja zdravljenja z zdravili na primarno sodelovanje internističnih bolnikov pri zdravljenju z zdravili po odpustu s Klinike GolnikBreznik, Luka (Avtor) Knez, Lea (Mentor) Jošt, Maja (Komentor) Usklajevanje zdravljenja z zdraviliprimarno sodelovanje pri zdravljenju z zdraviliKlinika Golniknapake pri zdravljenju z zdravilibrezšivna skrb.Hospitalizacija je pogosto povezana s spremembami v terapiji bolnikov. Da bi bili bolniki bolje seznanjeni s spremembami in posledično bolje opolnomočeni pri svojem sodelovanju pri zdravljenju z zdravili, se v klinično prakso uvaja storitev usklajevanja zdravljenja z zdravili. Glavni namen magistrske naloge je bil raziskati, ali storitev usklajevanje zdravljenja z zdravili izboljša bolnikovo primarno sodelovanje, to je sodelovanje pri zdravljenju z zdravili, ki so bila uvedena ob odpustu iz Klinike Golnik. V našo raziskavo je bilo vključenih 414 internističnih bolnikov, hospitaliziranih v Kliniki Golnik, ki so bili razdeljeni v intervencijsko skupino (225/414; 54,3 %) in primerjalno skupino (189/414; 45,7 %). Bolniki v intervencijski skupini so bili s strani kliničnega farmacevta deležni storitve usklajevanja zdravljenja z zdravili ob sprejemu in odpustu iz bolnišnice s svetovanjem, bolniki v primerjalni skupini pa so bili deležni standardne klinične prakse. Vse podatke smo prejeli iz zdravstvene dokumentacije bolnikov, evidence prevzemov zdravil ter prek telefonskega pogovora z bolnikom 30 dni po odpustu. Bolnik je primarno sodeloval pri zdravljenju s posameznim zdravilom, če ga je bodisi prejel že ob odpustu iz bolnišnice ali če ga je prevzel v lekarni najkasneje dan po odpustu iz bolnišnice. Bolnikom je bilo po odpustu iz Klinike Golnik uvedenih 787 zdravil na recept, z mediano 2 zdravili na bolnika. Bolniki so bili primarno sodelujoči pri 71,0 % uvedenih zdravil na recept (559/787). Bolniki v intervencijski skupini so primarno sodelovali pri zdravljenju z več zdravili (316/391; 80,8 %) kot bolniki v primerjalni skupini (243/396; 61,4 %). Bolniki v intervencijski skupini so bili že na dan odpusta preskrbljeni z več (270/391; 69,0 %) uvedenimi zdravili kot bolniki v primerjalni skupini (189/396; 47,0 %). Prav tako je bilo v intervencijski skupini statistično značilno več bolnikov primarno sodelujočih (178/225; 79,1 %) kot v primerjalni (100/189; 52,9 %; p < 0,001). Bolniki v intervencijski skupini so imeli več kot 3-krat večjo verjetnost za primarno sodelovanje pri zdravljenju z zdravili kot tisti v primerjalni skupini (OR = 3,428; 95% CI 2,156–5,450; p < 0.001). Verjetnost za primarno sodelovanje je bila večja pri mlajših bolnikih in bolnikih z manjšim številom uvedenih zdravil. Pri zdravilih, namerno uvedenih ob odpustu, je bila verjetnost za primarno sodelovanje večja kot pri nenamerno uvedenih zdravilih, in sicer 33-krat večja za namerne, dokumentirane (OR = 33,776; 95% CI 9,709–117,506; p < 0,001) in 15-krat večja za namerne, nedokumentirane uvedbe (OR = 14,886; 95% CI 4,201–52,755; p < 0,001). Verjetnost za primarno sodelovanje je bila skoraj 4-krat večja, kadar je bilo zdravilo uvedeno za časovno omejeno zdravljenje (OR = 3,780; 95% CI 1,362–10,488; p = 0,011). Razlike v primarnem sodelovanju opazimo tudi med različnimi ATC skupinami uvedenih zdravil (p = 0,005), kjer je verjetnost za primarno sodelovanje najslabša ob uvedbi zdravil za pljučne bolezni in zdravil iz skupine antidepresivov, sedativov in antipsihotikov, najboljša pa ob uvedbi antidiabetikov, antitrombotikov, zdravil za sistemsko zdravljenje infekcij ter analgetikov. V raziskavi smo potrdili pozitiven vpliv svetovanja ter usklajevanja zdravljenja z zdravili ob sprejemu in odpustu na primarno sodelovanje bolnikov pri zdravljenju z zdravili, uvedenimi ob odpustu iz bolnišnice, kar dodatno potrjuje potrebo po redni vključitvi le-tega v klinično prakso.20252025-11-14 08:45:16Magistrsko delo/naloga175956VisID: 122084COBISS_ID: 258192387sl