<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vključevanje trajnostnega razvoja v okvir delovnoterapevtske prakse</dc:title><dc:creator>Arbi,	Lana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mihevc,	Špela	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Bavcon Kralj,	Mojca	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Galof,	Katarina	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:subject>trajnost</dc:subject><dc:subject>podnebne spremembe</dc:subject><dc:subject>multidisciplinarnost</dc:subject><dc:subject>ekologija</dc:subject><dc:subject>okupacije</dc:subject><dc:description>Uvod: Cilja delovne terapije sta skrb za zdravje in dobro počutje ljudi. Podnebne spremembe in netrajnostni načini življenja negativno vplivajo na družbo in izvajanje okupacij ljudi. Najbolj so ogrožene ranljive skupine in države v razvoju. Delovna terapija ima pri tem velike možnosti, saj imajo delovni terapevti s svojim znanjem, izkušnjami in spretnostmi pomembno vlogo na področju trajnostnega razvoja in varovanju okolja. Človekove okupacije so eden izmed razlogov za nastanek ekološke in družbene krize, hkrati pa prav delovna terapija ponuja možnosti za trajnostne rešitve. Namen: Raziskati problematiko na tem področju, opredeliti vlogo stroke in delovnih terapevtov, ugotoviti, kakšen prispevek bi vključevanje trajnostnega razvoja imelo za delovno terapijo ter ustvariti predlog vključevanja trajnosti k obstoječim delovnoterapevtskim okvirjem. Metode dela: Uporabljena je bila kvalitativna metodologija, natančneje tematska analiza. Vzorec je bil namenski, sestavljalo ga je šest udeležencev, od tega študenti, profesorji in delovni terapevti. Z njimi so bili izvedeni poglobljeni intervjuji, podatki pa analizirani, kot narekuje tematska analiza. Rezultati: S pomočjo tematske analize je bilo iz 57 kod ustvarjenih 15 podkategorij, iz tega pa tri glavne teme: »trajnostni terapevt«, »na uporabnika usmerjena trajnostna praksa« ter »trajnost in okolje«. Ugotovljeno je bilo, da se razmišljanje in vključevanje trajnostnega razvoja začneta že na osebnem nivoju in se preneseta v delovno terapijo, ki je že po naravi trajnostna stroka. Delovni terapevti že vidijo pomembnost vključevanja trajnostnega razvoja in varovanja okolja v svojo prakso in imajo za to voljo ter željo. Obstajajo pa številne ovire, kot so pomanjkanje znanja, virov in raziskav na tem področju, omejena podpora delodajalcev in sistema itd. Velik pomen ima izobraževanje, ne samo v času študija delovne terapije, pač pa tudi na delovnem mestu. Izmenjava idej s sodelavci, drugimi strokami ter strokovnjaki na tem področju lahko pripeljejo do velike spremembe. Razprava in zaključek: Poleg tega, da ima delovna terapija velik prispevek za trajnost in boj proti podnebnim spremembam, lahko to delovanje odpre nove priložnosti za delovne terapevte in okupacijske znanstvenike, kot so delo na različnih področjih, sodelovanje z drugimi strokami in strokovnjaki, razširitev modelov, okvirov prakse ter načinov razmišljanja in nove možnosti za raziskovanje, razvoj in razširitev stroke. Čeprav podnebne spremembe predstavljajo grožnjo planetu, je za delovne terapevte še vedno ključno, da na prvo mesto postavljajo uporabnika, zato vključevanje trajnosti poteka obravnave ne sme narekovati. Kako v praksi to deluje, je odvisno od delovnega terapevta, najbolj pa od vsakega uporabnika, njegovih potreb in želja. Delovna terapija prispeva k širšemu uresničevanju trajnostnih ciljev, hkrati pa vključevanje trajnosti bogati stroko.</dc:description><dc:publisher>[L. Arbi]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-11-14 08:38:03</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>175953</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.851</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 154939</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 257368579</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
