<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Analiza evakuacijskega časa iz trgovine s tehničnim blagom</dc:title><dc:creator>Stovanje,	Nastja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Schnabl,	Simon	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>požar</dc:subject><dc:subject>evakuacija</dc:subject><dc:subject>čas umika</dc:subject><dc:subject>trgovina</dc:subject><dc:subject>tehnično blago</dc:subject><dc:subject>prostor.</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu sem se posvetila evakuaciji ljudi. Ko je govora o varni evakuaciji, je najbolj pomemben dejavnik dejanski čas, ki je na voljo za varni umik ASET in dejanski čas, potreben za varen umik iz objekta RSET. Med izdelavo magistrskega dela sem preučevala čas, potreben za umik ljudi iz prostorov trgovine s tehničnim blagom. Za osnovo sem si izbrala naključno trgovino s tehničnim blagom. V uvodu sem natančneje predstavila dejavnike, ki vplivajo na evakuacijo in čas, potreben za umik ljudi iz objekta. 
V svojem delu sem analizirala 4 prostore, pri čemer vsak prostor predstavlja posamezen oddelek trgovine, obravnavan kot samostojen prostor z lastnimi izhodi. Čeprav so ti prostori v realnosti med seboj povezani preko hodnikov, sem jih zaradi preglednosti in lažje primerjave, obravnavala ločeno. Znotraj posameznega prostora, sem glede na izbrane dejavnike analizirala simulacije, ki sem jim spreminjala ključne parametre, kot so število oseb (10, 20, 50 in 100), število izhodov (1 ali 2), hitrost gibanja oseb (1,20 m/s in 1,60 m/s) ter prostorsko razporeditev regalov (vertikalno in horizontalno) ter ovire v prostoru. Prostore sem upodobila s pomočjo programa Autocad, ki omogoča izris tlorise v 2D- in 3D-obliki. Nato sem iz vsakega prostora s pomočjo programa Pathfinder izvedla simulacijo gibanja ljudi proti izhodu. Opazovala sem, kako se ljudje gibajo po prostoru, katero smer izberejo prosti izhodu. Program mi je omogočil tudi izpis časov, potrebnih za umik ljudi na prosto. Tako sem pridobila maksimalne, povprečne in skupne čase, potrebne za umik ljudi iz posameznega prostora. 
Na podlagi primerjav dobljenih povprečnih, maksimalnih in skupnih časov, potrebnih za umik ljudi iz prostora, sem ugotovila, da omenjeni dejavniki vplivajo na čase umika. In sicer večje število ljudi v prostoru podaljšuje čase umika. Prav tako ovire v prostoru podaljšujejo čase umika. Bolj so ljudje razpršeni po prostoru, daljši so časi umika in bolj neurejeno je gibanje ljudi. Pri simulacijah, kjer so se ljudje gibali s hitrostjo 1,20 m/s, so bili časi umika daljši kot pri simulacijah, kjer so se ljudje gibali s hitrostjo 1,60 m/s. 
Na podlagi dobljenih rezultatov sem potrdila oziroma ovrgla 6 danih hipotez ter določila preventivne ukrepe, ki so lahko v pomoč pri gradnji, postavitvi in obravnavi takih objektov. Rezultati lahko služijo kot podlaga za načrtovanje in izvajanje ukrepov varstva pred požarom v takih objektih. Prav tako so v pomoč pri določanju optimalnega števila oseb v posameznem prostoru, pri postavitvi regalov v prostoru ter izhodov.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-11-13 13:10:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>175903</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 22834</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 259966979</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
