Okoljski in družbeni vidiki reintrodukcije jerebice (Perdix perdix) v zgornji del Vipavske dolineMohorič, Ljubomir (Avtor) Kos, Ivan (Mentor) Vipavska dolinareintrodukcijajerebicaekocelicaEx situ in situ metodaAvgurijPrisotnost jerebice (Perdix perdix) v naravi je bila v Evropi in Sloveniji še do nedavnega samoumevna, danes pa je ta vrsta poljske kure že marsikje blizu popolnega izginotja. Vse tri vrste jerebic danes spadajo med ogrožene: Perdix dauuricae, Perdix hodsoniae in Perdix perdix. Slednja je bila v osmih podvrstah nekoč razširjena po celotni Evropi, tri od teh podvrst pa danes že veljajo za izumrle, to so: Perdix p. hispanensis, Perdix p. sphagnetorum in Perdix p. italica. Močan upad populacij, za kar 94 % od leta 1980 so doživele tudi druge evropske podvrste, zato je jerebica uvrščena na Rdeči seznam ogroženih vrst. Zaradi splošne ogroženosti je bila leta 2002 jerebica v Sloveniji uvrščena na Rdeči seznam in sicer v najvišjo kategorijo ogroženosti E1, kar pomeni, da vrsti, v kolikor ne bodo kmalu sprejeti ukrepi učinkovitega ohranjanja, grozi popolna iztrebitev. Konec prejšnjega stoletja je taka usoda že doletela nekoč močno populacijo jerebic v Vipavski dolini, ki je verjetno pripadala italijanski podvrsti jerebice Perdix p. italica. Ta je bila ob koncu prejšnjega tisočletja, zaradi melioracije, agrarizacije in gradnje hitre ceste H4 ter turističnega lova popolnoma iztrebljena. V disertaciji smo se zato odločili raziskati vzroke njene iztrebitve, nato pa tudi okoljsko-ekološke, družbene in upravljavske vidike reintrodukcije vrste v njen nekdanji areal. Poleg analize okoljskih, to je ekoloških in habitatnih pogojev za vrnitev jerebice v Vipavsko dolino, smo v okviru družbenih vidikov izvedli tudi obširno anketo s katero smo med lokalnim prebivalstvom, zlasti mladimi, preverili poznavanje vrste in njihovo stališče do reintrodukcije ter tudi njihovo pripravljenost, da sodelujejo pri tem projektu. V okviru upravljavskih vidikov smo za izvajanje priprav lokalih ljudi in inštitucij ter zavodov na reintrodukcijo ustanovili študijski krožek Avgurij, organizirali lokalno vzrejo jerebic na domu, vzpostavili ekocelico Jurkovka – Jerebičji dol, preverili novo sonaravno metodo reintrodukcije jerebic ex situ in situ ter podali strokovno utemeljen predlog za ustanovitev primestnega parka Avgurij s konzervatosko, vzrejno, izobraževalno in turistično ustanovo s participativnim načinom upravljanja.[L. Mohorič]20252025-11-09 07:16:01Doktorsko delo/naloga175816UDK: 630*14:630*15(497.473Vipavska dolina)(043.3)=163.6VisID: 270544COBISS_ID: 256589827sl