<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Psihološki vplivi umetnostnega drsanja</dc:title><dc:creator>Ferkov,	Naja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kajtna,	Tanja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>umetnostno drsanje</dc:subject><dc:subject>duševno zdravje</dc:subject><dc:subject>depresija</dc:subject><dc:subject>anksioznost</dc:subject><dc:subject>motnje hranjenja</dc:subject><dc:description>Magistrska naloga obravnava duševno zdravje umetnostnih drsalcev, s poudarkom na treh osrednjih vidikih psiholoških izzivov: depresiji, anksioznosti in motnjah hranjenja. Umetnostno drsanje je zaradi zgodnje specializacije, intenzivnih treningov, estetskih zahtev in subjektivnega ocenjevanja zahtevno okolje, ki lahko pomembno vpliva na športnikovo duševno dobro počutje.
V uvodu je predstavljeno širše raziskovalno področje in osnovni koncepti, ki omogočajo razumevanje nadaljnje obravnave. Poudarek je na predstavitvi umetnostnega drsanja in nekaj njegovih psiholoških značilnosti, nadalje je obravnavano duševno zdravje športnikov ter podrobneje razložene teoretične osnove depresije, anksioznosti in motenj hranjena.
V razpravi pa se obravnava raziskovalna vprašanja. Rezultati teh vprašanj kažejo, da se depresivni simptomi pojavljajo predvsem zaradi kombinacije fizioloških, psiholoških in socialnih dejavnikov. Anksioznost je tesno povezana z notranjimi pritiski in željo po ugajanju trenerjem in sodnikom. Motnje hranjenja pa so povezane z estetskimi zahtevami športa, videza in pritiska glede telesne teže. Posebno vlogo pri tem ima trener, ki lahko z različnimi pristopi deluje bodisi kot zaščitni bodisi kot tvegan dejavnik.
Naloga s tem prispeva k boljšemu razumevanju psiholoških obremenitev v umetnostnem drsanju. Med omejitve raziskave je treba izpostaviti pomanjkanje literature, ki bi se neposredno osredotočala na duševno zdravje umetnostnih drsalcev, uporabo samoporočanja ter relativno majhnih in specifičnih vzorcev. Te omejitve nakazujejo potrebo po nadaljnjih, zlasti longitudinalnih in kvalitativnih raziskavah, ki bi analizirale osebne izkušnje športnikov in omogočile razvoj učinkovitih preventivnih programov.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-11-07 07:15:08</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>175767</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 60837</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 258852355</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
