Analiza izbranih vidikov slovenskih in angleških najemnih pogodbNovak, Zala (Avtor) Jurko, Primož (Mentor) Kontrastivna analizapravna besedilapogodbepravni jezikprevajanje pogodbMagistrska naloga se osredotoča na prevajanje najemnih pogodb med slovenščino in angleščino in kontrastivno analizo petih jezikovnih vidikov, ki so ključni za to besedilno vrsto (terminologija, glagolski časi, osebni in svojilni zaimki, glagolski vid ter glagolski način). Naloga vključuje izbor štirih najemnih pogodb ter vzorca slovenske in angleške prodajne pogodbe. Izbrana besedila in njihovi prevodi so v nadaljevanju primerjani med seboj na podlagi že omenjenih jezikovnih vidikov. V nalogi sem analizirala izbrana besedila in njihove prevode ter ugotovila, kako se izbrani jezikovni vidiki prevajajo. Prevajalci izbranih besedil, najverjetneje kar njihovi tvorci ali pa zgolj poznavalci izbranega področja, sicer dovolj dobro poznajo splošni tuji jezik ter nepremičninsko področje, ne pa nujno pravnega jezika, značilnega za izbrano besedilno vrsto. Kot sem predpostavljala v uvodu empiričnega pregleda, so se prevajalci najemnih pogodb pogosto zanašali na izvirna besedila, zaradi česar je mogoče v prevodu najti veliko napačnih kolokacij in številne sopomenke za ključne pogodbene termine. Takšna nedoslednost izvira tudi iz izvirnih besedil, ki so jim pogosto sledili prevajalci. Dvoumnost in nenatančnost pri prevajanju kolokacij in ustaljenih pogodbenih struktur delno odražata naravo pravnega jezika, delno pa sta posledici dobesednega prevajanja izvirnih besedil. Takšno prevajanje, zlasti med dvema tako različnima jezikoma in pravnima sistemoma, kot sta slovenščina in angleščina, lahko vodi do napačnih in neutemeljenih prevodnih rešitev, kot na primer pri prevajanju osebnih in svojilnih zaimkov. Podobno so bili prevajalci tudi pri prevajanju glagolskih časov in struktur precej nedosledni, saj so identično glagolsko obliko pogosto prevajali na več različnih načinov oziroma z različnimi glagolskimi časi. Nasprotno pa so se pri prevajanju nominalizacije velikokrat odločili za odmik od izvirnega besedila, pri čemer so samostalniško izražanje prevedli z glagolsko obliko. V takšnih primerih prevajalci niso sledili izvirnemu besedilu, temveč ustreznejši rabi, ki odraža natančno, razumljivo in nedvoumno rabo ter navsezadnje tudi funkcijo pravnih besedil. Tudi v izvirnih besedilih in njihovih prevodih so prevajalci in tvorci upoštevali običajno pravno rabo glagolskega načina, pri čemer je raba trpnika tako v angleščini kot tudi v slovenščini, za razliko od splošnih besedil, zaželena, saj v takšnih besedilih ni treba razkriti vršilca dejanja oziroma je poudarek predvsem na dejanju, ki ga je treba izvršiti glede na določilo pogodbe. Prevajalci pa tudi pri prevajanju glagolskega vida niso sledili izvirnemu besedilu. Kljub temu da je dovršna oblika v pogodbenih oziroma pravnih besedilih pogostejša, saj določa končnost in zaključenost nekega dejanja, so se prevajalci pogosteje odločili za rabo nedovršne glagolske oblike, ki označuje trajanje in ponavljanje. Če povzamem, so se tako prevajalci izbranih pogodbenih besedil pri nekaterih jezikovnih vidikih (terminologija, osebni in svojilni zaimki) bolj opirali na izvirna besedila, pri drugih (glagolski časi, glagolski vid in glagolski način) pa na ustaljeno rabo pravnih besedil in pravnega jezika.20252025-11-06 07:15:55Magistrsko delo/naloga175605VisID: 604207COBISS_ID: 256493059sl