<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Razvoj nanodelcev na osnovi kopolimera mlečne in glikolne kisline z nizinom</dc:title><dc:creator>Sajič,	Tina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kocbek,	Petra	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>emulzijsko-difuzijska metoda</dc:subject><dc:subject>fizikalna stabilnost</dc:subject><dc:subject>nizin</dc:subject><dc:subject>PLGA</dc:subject><dc:subject>polimerni nanodelci</dc:subject><dc:description>Nizin je peptid s protibakterijskim delovanjem in predstavlja potencialno alternativo klasičnim antibiotikom, kar je v današnjem času zaradi naraščanja odpornosti bakterij na znane antibiotike zelo pomembno. Nizin je nestabilen, zato ga je smiselno vgrajevati v nanodelce, da ga tako zaščitimo pred razpadom.
Cilj magistrske naloge je bil razviti metodo izdelave nanodelcev na podlagi metode dvojne emulzije z difuzijo topila. Najprej smo optimirali formulacijo praznih nanodelcev, ki pa smo jo sproti preverjali z vgrajevanjem nizina, saj so se prazni nanodelci obnašali drugače kot nanodelci z nizinom. Preučevali smo vpliv časa soniciranja primarne in dvojne emulzije, opazovali smo učinek stabilizatorja polivinil-alkohola, ki smo ga dodali v zunanjo vodno fazo in v medij za redčenje dvojne emulzije, a ga v končni formulaciji nanodelcev z nizinom nismo uporabili, ker je bil manj učinkovit kot drugi stabilizatorji. Kot učinkovitejša stabilizatorja sta se izkazala pegiliran kopolimer mlečne in glikolne kisline in poloksamer 188. Oba sta omogočila izdelavo dovolj majhnih nanodelcev z ozko porazdelitvijo velikosti. Po izdelavi osnovne disperzije nanodelcev smo nanodelce očistili s centrifugiranjem. Nanodelce z nizinom smo liofilizirali za povečanje stabilnosti med shranjevanjem. Preučevali smo kako različni krio/lioprotektanti in mediji za dispergiranje liofilizata vplivajo na velikost nanodelcev. Kot najboljša se je izkazala kombinacija saharoze v masnem razmerju 3 : 1 glede na količino kopolimera mlečne in glikolne kisline in uporaba poloksamera 188 v mediju za dispergiranje liofilizata. Pri končni formulaciji nanodelcev z nizinom, kjer je bila teoretična koncentracija nizina v osnovni disperziji nanodelcev 0,54 μg/mL, smo po liofilizaciji dobili nanodelce z velikostjo 206,4 ± 5,8 nm in polidisperznim indeksom 0,169 ± 0,054. Kjer pa je bila teoretična koncentracija nizina v osnovni disperziji nanodelcev 3,22 μg/mL, pa smo dobili nanodelce z velikostjo 202,5 ± 9,0 nm in polidisperznim indeksom 0,274 ± 0,037.
Na koncu smo pri najbolj uspešni formulaciji nanodelcev s 5 % (m/m) pegiliranega kopolimera mlečne in glikolne kisline in s poloksamerom 188 analizirali učinkovitost vgradnje nizina, ki je bila največja pri teoretični koncentraciji nizina v osnovni disperziji nanodelcev 19,2 μg/mL in je znašala 95,9 %.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-11-05 08:45:06</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>175586</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 121156</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 256956163</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
