<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Umetnina kot blago: vrednotenje umetnosti in povezanost umetniških institucij ter ekonomskih sistemov</dc:title><dc:creator>Eršeg,	Domen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mahnič,	Katja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Vidmar,	Ičo	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>trg likovne umetnosti</dc:subject><dc:subject>poblagovljenje umetnosti</dc:subject><dc:subject>kapitalizem in umetnost</dc:subject><dc:subject>vrednotenje likovne umetnosti</dc:subject><dc:subject>umetniške institucije</dc:subject><dc:subject>determinante ekonomske vrednosti</dc:subject><dc:subject>naložbe</dc:subject><dc:subject>umetniško zbirateljstvo</dc:subject><dc:description>Namen magistrskega dela je analiza likovne umetnosti skozi prizmo umetnostnozgodovinskih, socioloških in ekonomskih teorij, pri čemer je v ospredju obravnava del likovne umetnosti kot specifične oblike blaga, predvsem od druge polovice 20. stoletja do danes znotraj kapitalističnih produkcijskih ter distribucijskih razmerij. Osrednji raziskovalni problem temelji na vprašanju, kako likovna umetnina, ki je tradicionalno dojeta kot edinstvena in avtonomna, pridobiva značilnosti tržnega blaga in katere institucije (tako umetnostne kot ekonomske), ideološki mehanizmi ter zgodovinski pogoji omogočajo in usmerjajo ta proces. V magistrskem delu skušam orisati delovanje trga likovne umetnosti, vlogo dražbenih hiš, galerij, muzejev, razstav, kulturnih institucij, kuratorjev in zbirateljev pri oblikovanju ekonomskih in simbolnih vrednosti umetnin, nato pa vključujem tudi pregled sodobnih trendov investiranja v likovno umetnost in izpostavim ključne determinante, ki vplivajo na končno ceno/ekonomsko vrednost umetniških del. Umetnost kljub svoji navidezni avtonomiji deluje kot del širšega ekonomskega sistema, kjer so umetniki, zbiratelji in institucije soudeleženi v reprodukciji (ekonomsko) vrednostnih hierarhij. Osvetlitev prepletov in mehanizmov znotraj umetniškega sveta kaže na protislovja v delovanju umetniških sistemov, zlasti danes, ko se protislovja znotraj sveta (likovne) umetnosti čedalje bolj poglabljajo in so umetnine same zgostitve teh protislovij.</dc:description><dc:publisher>[D. Eršeg]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-10-30 17:15:13</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>175525</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 7:339.13(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 604168</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 256922371</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
