Vpeljava metode za avtomatsko izolacijo in pomnoževanje DNA iz vzorcev sline v forenzični laboratorijStrnad, Špela (Avtor) Božič, Borut (Mentor) Lukan, Anja (Komentor) Forenzične preiskavevalidacijarobotski sistem easyPunch STARletFTA-karticaprofil STRV nacionalnem forenzičnem laboratoriju so najbolj pogoste forenzične preiskave DNA sledi, odvzetih na kraju kaznivega dejanja. Za primerjavo s temi vzorci osebam z znano identiteto odvzamemo primerjalni vzorec, in sicer bris ustne sluznice (vzorec sline). Iz spornih in primerjalnih vzorcev na oddelku za biološke preiskave izoliramo deoksiribonukleinske kisline in določimo genetski profil na osnovi kratkih tandemskih ponovitev. Namen magistrske naloge je bil prenos obstoječe dotrajane metode za obdelavo primerjalnih vzorcev sline na nov robotski sistem easyPunch STARlet ter validacija nove metode. Hkrati smo spremenili način odvzema vzorca sline, in sicer smo zamenjali nosilce vzorca. Primerjali smo dva tipa novih nosilcev vzorca ter vpeljali protokol za delo z novim robotskim sistemom. Nosilce z vzorci sline izbranih oseb smo obdelali z novim robotskim sistemom in nadalje pridobili genetske profile vzorcev. Ugotovili smo, da smo bili v prvi analizi 91,4 % oz. 85,7 % (dva različna nosilca) uspešni pri določitvi celotnega profila. Rezultati uspešnosti za rutinsko delo niso sprejemljivi, zato smo tekom validacije razvili protokol za nadaljnje delo z vzorci, pri katerih v prvi analizi ne uspemo določiti celotnega profila (neustrezen rezultat). Vzorce z neustreznim rezultatom smo ponovno procesirali z robotskim sistemom po prvotnem protokolu ali protokolu s povečanim številom ciklov pomnoževanja in bili pri določitvi celotnega profila 33,3 % oz. 100 % uspešni. Vzorce, pri katerih tudi s ponovljeno analizo nismo dobili celotnega profila, smo obdelali še z ročno metodo, pri kateri smo del vzorca iz nosilca izrezali ročno. S tem načinom smo za vse vzorce dobili celoten profil in dosegli 100% uspešnost za oba tipa novih nosilcev vzorca. V sklopu validacije smo preverjali tudi pravilnost, robustnost, ponovljivost in obnovljivost metode. Vsi profili so bili določeni pravilno glede na že znanega, s čimer smo zagotovili kriteriju ponovljivosti. Kvaliteta dobljenih profilov je primerljiva med obema tipoma nosilcev, torej je metoda dovolj robustna. Ponovljivost metode je 93.3 %. Rezultat smatramo za ustrezen, saj so se pridobljeni profili istega vzorca med seboj ujemali. Obnovljivost metode je ob sledenju protokola za neustrezne vzorce100 %. Zaključujemo, da s protokolom, ki smo ga razvili tekom validacije, pri vseh primerjalnih vzorcih sline pridemo do uspešno določenega profila osebe. Nov robotski sistem je ustrezen, prav tako tudi oba tipa nosilcev vzorca. Rezultati, ki jih dobimo, so primerne kvalitete in enakovredni rezultatom, ki smo jih dobili s starim sistemom in nosilcem vzorca. Delo v laboratoriju bo potekalo hitreje, manjša bo tudi možnost napak, na katere vpliva človeški faktor.20252025-10-30 08:45:05Magistrsko delo/naloga175513VisID: 121140COBISS_ID: 256673027sl