Avtoimunski, biokemijski in hematološki laboratorijski parametri bolnikov s postcovidnim sindromomŠabec, Neža (Avtor) Čučnik, Saša (Mentor) Meško Brguljan, Pika (Komentor) COVID-19pocovidni sindromSARS-CoV 2vztrajanje simptomovavtoimunska protitelesaVirus SARS-CoV-2, ki povzroča COVID-19, za vstop v gostiteljsko celico izkorišča receptor ACE2, ki je prisoten predvsem v pljučnih celicah. Okužba sproži kompleksne patofiziološke mehanizme, vključno s prekomernim vnetjem, motnjami koagulacije in disfunkcijo žilnega endotelija. Bolezen COVID-19 se kaže s pestro klinično sliko. Večina preboli asimptomatsko, v manjšem deležu povzroča pljučnico, tudi večorgansko odpoved, citokinsko nevihto in akutni respiratorni distresni sindrom. Vse več ljudi po prebolelem COVID-19 poišče pomoč zaradi dolgotrajnih težav, najpogosteje utrujenosti in dispneje. Skupek teh simptomov, ki običajno trajajo več kot dva meseca po okužbi, opredeljujemo kot pocovidni sindrom, ki prizadene 10–30 % nehospitaliziranih bolnikov. Pri laboratorijski diagnostiki so opazili vnetne spremembe, kot so zvišani AST, D-dimer, citokini ter limfocitopenija. V razvoj pocovidnega sindroma so lahko vključeni tudi avtoimunski procesi s tvorbo avtoprotiteles (ANA, ANCA, aCL, anti-β2GPI). Vključeni preiskovanci so bili del raziskave z naslovom »Vpliv okužbe s SARS-CoV 2 na funkcijo avtonomnega živčevja pri odraslih bolnikih«; katerim smo izvedli biokemijske, hematološke preiskave, osnovno analizo urina, preiskave za oceno hemostaze, določali avtoprotitelesa (anti-ENA, HEp-2, anti-β2GPI, aCL) v dveh časovnih točkah (ob prvem pregledu v ambulanti in po najmanj 168 dneh) ter primerjali značilnosti s kontrolno skupino zdravih krvodajalcev. Hkrati pa smo želeli najti potencialni laboratorijski označevalec pocovidnega sindroma. V nalogi smo prišli do zaključka, da je delež bolnikov s pocovidnim sindromom, ki imajo pridružene bolezni, 54 %. Najpogostejša simptoma sta slaba zmogljivost in dispneja. Mediane parametrov (troponin T, prosti T3 in T4, direktni bilirubin, AST, ALT, gama-GT, kreatinin, levkociti, hemoglobin …) s statistično pomembno razliko so znotraj orientacijskih referenčnih intervalov. Koncentracija IL-6 je bila zvišana pri osebah s pocovidnimi simptomi pri drugem pregledu v primerjavi z osebami kontrolne skupine. Pozitivne vrednosti HEp-2 so bile pri osebah s pocovidnim sindromom 25 %, pri osebah kontrolne skupine 17,4 %. Vrednosti aCL in anti-β2GPI se ne spreminjajo glede na časovno okno. Pri določanju HEp-2 in anti-ENA smo določili porast titra pri osebah s pocovidnim sindromom glede na kontrolno skupino. Simptomi se glede na časovno okno med pregledoma zmanjšujejo, a ne izzvenijo popolnoma. Večina preiskav ni pokazala pomembne povezave s pocovidnim sindromom.20252025-10-29 08:45:07Magistrsko delo/naloga175481VisID: 121120COBISS_ID: 256732163sl