<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv komunikacijskih slogov staršev na razvoj sociopragmatičnih spretnosti otrok, starih od 24 do 36 mesecev</dc:title><dc:creator>Prevc,	Zala	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Saksida,	Amanda	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Penko,	Barbara	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>sporazumevalna zmožnost</dc:subject><dc:subject>komunikacija</dc:subject><dc:subject>komunikacijski slogi</dc:subject><dc:subject>pragmatika</dc:subject><dc:subject>sociopragmatične spretnosti</dc:subject><dc:subject>ocenjevalna lestvica za sociopragmatične spretnosti</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu sem raziskovala vpliv komunikacijskega sloga staršev na razvoj sociopragmatičnih spretnosti otroka. Dobro razvite sociopragmatične spretnosti otroku omogočajo uspešno vključevanje v širok nabor socialnih situacij ter mu odpirajo vrata, da kasneje v življenju postane polnopraven član družbe. Razvijajo se v interakciji z različnimi komunikacijskimi partnerji. Ker v zgodnjem obdobju pri otroku prevladuje interakcija s starši, je smiselno raziskati, kako komunikacija staršev z otrokom vpliva na njegove komunikacijske spretnosti.
Cilj raziskave je bilo ugotoviti, ali ima sledenje otrokovi pozornosti v interakciji med njim in staršem pozitiven vpliv na razvoj otrokovih sociopragmatičnih spretnosti. Raziskava je bila narejena na vzorcu 11 parov starš-otrok. Za preverjanje sociopragmatičnih spretnosti otrok je bila uporabljena Ocenjevalna lestvica za sociopragmatične spretnosti, komunikacijski slogi staršev pa so bili določeni na podlagi analize video posnetkov igre med starši in otroki. 
Izsledki naše raziskave kažejo trend slabših sociopragmatičnih spretnosti pri otrocih staršev, ki v večji meri uporabljajo vsiljiva komunikacijska dejanja, ter boljših sociopragmatičnih spretnosti pri otrocih staršev, ki v večji meri uporabljajo responzivno-podporna komunikacijska dejanja, vendar pa se komunikacijski slogi staršev niso izkazali kot statistično značilen dejavnik pri otrokovih sociopragmatičnih spretnostih. Prav tako ni bila potrjena statistično značilna povezava med rezultati otrokovih sociopragmatičnih spretnosti, pridobljenimi z analizo video posnetkov, ter rezultati, pridobljenimi z ocenjevalno lestvico za starše. S transkripcijo posnetkov igre med starši in otroki je nastal manjši govorni korpus otrok, med 24. in 36. mesecem starosti, ki predstavlja dragocene podatke glede izražanja otrok v tem starostnem obdobju.</dc:description><dc:publisher>Z. Prevc</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-10-29 08:30:06</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>175474</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616.89-008.434(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 195677</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 255571459</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
