Blaženje učinka urbanega toplotnega otoka na primeru Novega mestaDidovič, Urška (Avtor) Matjašec, Darja (Mentor) Črepinšek, Zalika (Komentor) krajinska arhitekturaodprti prostorzelene površineozelenjevanjena naravi temelječe rešitveurbani toplotni otokNovo mestoNaloga obravnava pojav urbanega toplotnega otoka (UTO) v osrednjem delu Novega mesta in preverja učinkovitost na naravi temelječih rešitev pri njegovem blaženju. Namen raziskave je bil prepoznati prostorsko razporeditev urbanih toplotnih otokov in njihovo intenziteto ter predlagati nabor rešitev za izboljšanje pogojev v toplotno najbolj obremenjenih območjih. Metodologija je vključevala pregled literature, merjenje temperature s sondo na 16 točkah v dveh vročinskih epizodah poleti 2022, kartiranje temperaturnih podatkov in simulacije mikroklime z modelom ENVI-met® na 4 lokacijah z najintenzivnejšim UTO. Julijski podatki meritev so pri simulacijah služili kot vhodne vrednosti. Rezultati so pokazali izrazite temperaturne razlike med območji. Najvišje dnevne temperature so na simulacijah dosegle do 40,5 °C pri novomeški avtobusni postaji, 38,5 °C pri podjetju TPV, 36,6 °C na Novem trgu in 35,5 °C pri knjižnici. Merjenje s terensko sondo je potrdilo temperaturno razliko med posameznimi območji za več kot 5 °C. Ob 14. uri, ko je bilo zaznati največje temperaturne razlike, je na nekaterih lokacijah izračunan univerzalni toplotni klimatski indeks (UTCI) kazal zelo visok do ekstremen vročinski stres (do 46 °C). Primerjava izhodiščnih razmer s predlaganimi idejnimi zasnovami je potrdila, da lahko povečanje ozelenjenosti in prepustnosti tal zniža najvišjo dnevno temperaturo tudi za 2,5 °C, občutenje temperature pa za več kot 3 °C. Cilj naloge je izpostaviti potencial na naravi temelječih rešitev kot ključne prostorske ukrepe za prilagajanje naselij na vse pogostejše in intenzivnejše vroče dni.20252025-10-29 07:15:16Magistrsko delo/naloga175472VisID: 267596COBISS_ID: 255265283sl