<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Pripravljenost prebivalcev Ljubljane na ukrepanje v primeru potresa</dc:title><dc:creator>Kus,	Anže	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Slabe,	Damjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Tasič,	Izidor	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Fošnarič,	Miha	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>potresna nevarnost</dc:subject><dc:subject>potresna ranljivost</dc:subject><dc:subject>potresna ogroženost</dc:subject><dc:subject>pripravljenost prebivalcev</dc:subject><dc:description>Uvod: Potres lahko v Republiki Sloveniji, zlasti pa v Mestni občini Ljubljana, povzroči zelo velike materialne posledice, katerih sanacija bo zahtevala dolgo časovno obdobje in znatna finančna sredstva. Poleg uničenja infrastrukture lahko potres povzroči tudi poškodbe ljudi ali celo človeške žrtve, kar dodatno poudarja nujnost pripravljenosti prebivalstva. Učinkovitost odziva na naravne in druge nesreče je namreč v veliki meri odvisna tudi od prebivalcev samih, saj reševalne enote ne morejo biti istočasno prisotne na vseh prizadetih območjih. Ključno vlogo pri tem imata ozaveščanje in usposabljanje prebivalcev za ustrezno ravnanje v primeru potresa. Namen: Namen diplomskega dela je raziskati pripravljenost prebivalcev Mestne občine Ljubljana na ukrepanje ob rušilnem potresu, z vidika njihove usposobljenosti, pripravljenosti na dodatno usposabljanje ter vpliva demografskih dejavnikov na raven znanja in pripravljenosti.  Metode: Raziskava temelji na uporabi več metod družboslovnega raziskovanja: analizi in interpretaciji primarnih in sekundarnih pisnih virov, izvedbi anketnega vprašalnika ter statistični analizi pridobljenih podatkov. Rezultati: Večina anketiranih je na vprašanja, povezana z ravnanjem med potresom, odgovorila skladno s strokovnimi izhodišči in priporočenimi smernicami. Tako je 59 % anketiranih mnenja, da takoj po potresu vstop v poškodovan objekt ni priporočljiv, 75 %  anketiranih meni, da je potrebno pripraviti zaloge vode, hrane in zdravil ter higienskih izdelkov vsaj za dva tedna, še več (84 %) se jih zaveda nevarnosti padajočih dimnikov za osebe, ki so v njihovi neposredni bližini ter da med potresom ne uporabljamo dvigal (92 %). 98 % anketiranih se zaveda, da je potresno odporna gradnja ključni ukrep za zmanjšanje posledic potresa in da je smiselno, da  ujeti pod ruševinami s trkanjem in glasovi opozarjajo nase. Podoben delež (88 %) tudi želi obnoviti oziroma pridobiti nova znanja o ravnanjih v primeru nesreč. Preseneča približno enak delež tistih, ki so mnenja, da je potres možno napovedati in tistih, ki menijo, da ga ni.  Razprava in zaključek: Ozaveščeni in usposobljeni prebivalci Mesten občine Ljubljana, ki so sposobni sami preventivno in samozaščitno delovati, so pomemben dejavnik zmanjševanja posledic morebitnega rušilnega potresa. Naloga različnih deležnikov je le-te ozavestiti in usposobiti ob uporabi metod in orodij, ki so prebivalcem najbolj priljubljene. Ugotovil smo,  da ljudi zanimajo teme s področja ukrepanj ob nesrečah in so pripravljeni porabiti svoj prosti čas za pridobivanje novih oziroma nadgradnjo že pridobljenih znanj predvsem s predavanji in vajami v živo.</dc:description><dc:publisher>[A. Kus]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-10-26 07:45:36</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>175420</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-083</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 153210</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 254796803</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
