Določanje monogenskih vzrokov težjih oblik idiopatske moške neplodnosti z uporabo eksomskega sekvenciranjaPodgrajšek, Rebeka (Avtor) Štimpfel, Martin (Mentor) neplodnostmoška neplodnostreproduktivna genetikaeksomsko sekvenciranjemonogenski vzrokiNovejše raziskave nakazujejo, da je lahko moška neplodnost posledica monogenskega vzroka. Kljub naraščajočemu številu kandidatnih genov, povezanih s potencialno monogensko obliko neplodnosti, ostajata prevalenca monogenskih oblik in opredelitev povezave genov z moško neplodnostjo omejeni. Z namenom opredelitve deleža monogenskih oblik moške neplodnosti in ocene klinične uporabnosti monogenskega testiranja smo pripravili prvi klinični panel genov z opredeljeno patogeno vlogo pri moški neplodnosti. Raziskavo smo izvedli na 240 moških s težjo obliko idiopatske neplodnosti (azoospermija ali težja oligozoospermija). Izolirano DNA smo uporabili za eksomsko sekvenciranje, katere sekvenčne različice smo klasificirali po smernicah ACGS, z uporabo kriterijev organizacij ACMG/AMP. Na podlagi smernic ClinGen smo pripravili panel 21 genov, z opredeljeno patogeno vlogo pri moški neplodnosti, katerih analiza je omogočila identifikacijo patogenih različic pri 4 neplodnih moških v genih MSH4, STAG3, TEX14 in TEX15 (1,7 %). Analiza dodatnih kandidatnih genov, s trenutno še omejeno patogeno vlogo pri moški neplodnosti, je vodila do odkritja verjetno patogenih ali patogenih različic pri 11 dodatnih neplodnih moških, v genih ADAD1, GALNTL5, RHOXF2B, SPOCD1, SSX1, STRA8 in TDRD9. V okviru raziskave smo poleg 15 preiskovancev z verjetno patogenimi ali patogenimi različicami odkrili tudi 15 preiskovancev s kandidatnimi različicami nejasnega pomena, kar nakazuje, da bi lahko bil delež monogenskih oblik višji kot ocenjen v okviru naše raziskave. Identifikacija verjetno patogenih ali patogenih različic pri skupno 6,3 % neplodnih moških potrjuje klinično uporabnost monogenskega testiranja pri težjih oblikah idiopatske neplodnosti in nakazuje, da bi vključitev eksomskega sekvenciranja v diagnostično obravnavo lahko prispevala k izboljšani diagnostiki in ustreznejši obravnavi omenjenih preiskovancev.[R. Podgrajšek]20252025-10-26 07:15:16Doktorsko delo/naloga175418UDK: 616.697:601.4:577.212.3(043.3)=163.6VisID: 36449COBISS_ID: 254895619sl