Pozabljeni pesnik duhovnik Matevž Klančnik (1754–1803) in njegovi pesmi o sv. Urhu in svetnikovi cerkvi na PohorjuGolec, Boris (Avtor) starejša slovenska poezijaslovenska religiozna poezija18.st.Konec 18. stoletja je tedaj še skromno slovensko umetno pesništvo zaznamoval tudi pozabljeni verzifikator Matevž Klančnik (1754–1803), župnik na Tinju na Pohorju. Leta 1790 je sestavil in podpisal dve pesmi o sv. Urhu in njemu posvečeni romarski cerkvi v tinjski župniji, potem ko je novi cesar Leopold II. cerkev po štirih letih zopet dovolil odpreti. Ponovno najdeni rokopis s pesmima je bil objavljen že leta 1900 v literarni reviji Dom in svet, a je Klančnikovo ime v slovenski literarni zgodovini ostalo prezrto. Prispevek Matevža Klančnika k slovenskemu pesništvu zahajajočega 18. stoletja je, vsaj kolikor ga poznamo, skromen, vendar ni mogoče reči, da je bil nesrečno preminuli tinjski župnik brez pesniške žilice, kakor tudi ne, da njegove pesmi niso prestopile meja domače župnije. Klančnikova rimana beseda, ki se ji pozna vpliv knjižnega jezika in raz-ličnih slovenskih narečij, se je v rokopisih širila vsaj po Podravju, če ne tudi drugam. Dva rokopisna izvoda njegovih dveh pesmi o sv. Urhu je tam konec 19. stoletja odkril duhovnik Vid Janžekovič (1860–1919). Prispevek prinaša tudi nove biografske podatke o pesniku Klančniku, ki se je pri 49 letih ustrelil, ura-dno po nesreči.20252025-10-24 14:27:34Članek v reviji175385UDK: 821.163.6-1"17":929Klančnik M.ISSN pri članku: 0006-5722DOI: 10.34291/BV2025/01/GolecCOBISS_ID: 245295363sl