<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Sanctus Ivo, advocatus pauperum</dc:title><dc:creator>Žepič,	Vid	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>pravo</dc:subject><dc:subject>pravni študij</dc:subject><dc:subject>univerza</dc:subject><dc:subject>krščanstvo</dc:subject><dc:subject>svetniki</dc:subject><dc:subject>litanije</dc:subject><dc:subject>panegiriki</dc:subject><dc:subject>kulturna zgodovina Ljubljane</dc:subject><dc:description>Najbolj znan evropski zavetnik pravnikov je sveti Ivo (Yves) Hélory Kermartinski (1247–1303). Cerkev se ga spominja predvsem kot odvetnika revežev (advocatus pauperum). Njegovo češčenje je v univerzitetnih središčih zunaj Francije do konca 18. stoletja ostajalo omejeno na elitne pravniške kroge. V avstrijskih dednih deželah pa ni bilo prisotno zgolj na Dunaju, temveč se je razširilo tudi v Ljubljano. Prvi del prispevka1 predstavlja življenje in delo bretonskega svetnika. Drugi del je posvečen praznovanju Ivovega godovnega dne v avstrijski prestolnici s posebnim poudarkom na dunajskih litanijah svetega Iva. Prispevek sklene prikaz Ivovega kulta, ki sta ga v Ljubljani spodbujala pravniško društvo (Collegium iuridicum Labacense) in jezuitski kolegij; posebna pozornost je namenjena v teh institucijah natisnjenim slavilnim govorom (panegirikom). Ti predstavljajo pomemben zgodovinski vir za proučevanje pravne kulture ter dojemanja družbene vloge prava in pravnikov v začetku 18. stoletja.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-10-24 13:49:08</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>175373</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 27-36:34(436)"17"</dc:identifier><dc:identifier>ISSN pri članku: 0006-5722</dc:identifier><dc:identifier>DOI: 10.34291/BV2025/01/Zepic</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 245083651</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
