Rajhmanova vizija pastoralne teologije in duhovnikovo mesto v pokoncilski pastoraliŠkafar, Vinko (Avtor) pastoralna teologijaduhovnikovo mesto v pastoralimale skupinelaiki subjekti pastoraleJože Rajhman (1924–1998) je kot profesor pastoralne teologije (docent 1975, izredni profesor 1979, po upokojitvi še predaval do 1993/94) na mariborski enoti Teološke fakultete v Ljubljani prvi predstavil mariborski rokopisni (litografski) slovenski učbenik Pastirna (1873) Lovra Vogrina, ki je doktoriral v Gradcu. Rajhmanov škof Maksimilijan Držečnik iz Maribora je na drugem vatikanskem cerkvenem zboru predlagal in uspel, da je koncil v Odloku o pastirski službi škofov priporočil na teoloških fakultetah predmet pastoralne sociologije. Čeprav Jože Rajhman učbenika pastoralne teologije ni napisal, je s svojimi razpravami in članki pastoralne teologije nakazal sodobno pokoncilsko vizijo pastorale in duhovnikovo mesto v pokoncilski pastorali. V svojih razpravah je ob uporabi koncilskih dokumentov vešče uporabljal tuje in domače pastoralne teologe in pastoralne sociologe. Izjemno močno poudarja, da se morajo Cerkev, posledično pa tudi pastoralna teologija in pastorala ukvarjati z malimi skupinami, saj bo tako v današnjem globaliziranem svetu najlažje ustvarjeno pristno krščansko občestvo, ki postane »odrešenjsko občestvo«. V tem odrešenjskem občestvu bo duhovnik njen služabnik, vsi člani občestva pa bodo v moči krstnega duhovništva izvrševali svoje poslanstvo. Rajhmanove razprave in članki o viziji pastoralne teologije so še vedno izziv, saj imajo številni njegovi poudarki še danes pastoralno vrednost, ker izhajajo iz teologije drugega vatikanskega cerkvenega zbora in iz krščanske ter svetopisemske antropologije.20252025-10-24 11:23:05Članek v reviji175347UDK: 27-46:929Rajhman JISSN pri članku: 2335-4127DOI: 10.34291/Edinost/80/01/SkafarCOBISS_ID: 249453827sl