<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Razumevanje in uporaba restitucije v osnovni šoli</dc:title><dc:creator>Zabukovec,	Edita	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pirc,	Tina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>restitucija</dc:subject><dc:subject>disciplina v razredu</dc:subject><dc:subject>osnovnošolci</dc:subject><dc:subject>pedagoški delavci</dc:subject><dc:subject>multipla študija primerov</dc:subject><dc:description>Restitucija je eden od alternativnih vzgojnih ukrepov v osnovni šoli, ki učencu daje priložnost, da popravi storjeno napako. V primerjavi s tradicionalnimi, retributivnimi oblikami kaznovanja se restitucija ne osredotoča na prekršek oz. napako, temveč na popravljanje storjene škode. Ključno je, da učenec dobi možnost za razmislek in prispevanje idej za popravo škode, saj je to pomembno za razvoj samoregulacije čustev in vedênja. Namen raziskave je bil preučiti razumevanje koncepta restitucije tako pri učencih na predmetni stopnji kot tudi pri učiteljih, svetovalnih delavcih in ravnateljih. Poleg tega je bil namen preučiti način uporabe restitucije, njeno učinkovitost ter skladnost med deklarativnim opisom v vzgojnem načrtu in dejansko prakso izvajanja tega ukrepa na šoli. Raziskavo smo zasnovali kot študijo petih primerov osnovnih šol. Sodelovalo je 40 udeležencev. Na vsaki šoli smo opravili polstrukturirane intervjuje s tremi učenci, tremi učitelji, svetovalno delavko in ravnateljem. Podatke smo analizirali po metodi tematske analize. Rezultati so pokazali, da udeleženci restitucijo večinoma razumejo kot popravo napake, družbenokoristno delo ali alternativo administrativni kazni. V praksi se restitucija pogosto prepleta z elementi retributivnega kaznovanja in le redko upošteva vsa temeljna načela, kot je npr. učenčevo ustvarjalno iskanje načina poprave storjene škode ipd. Na vključenih šolah se restitucija v pravem pomenu besede sploh ne uporablja, temveč gre večinoma za družbenokoristno delo, ki ga učitelj kot avtoriteta določi povzročitelju škode. Najpogostejše oblike restitucije vključujejo predvsem pomoč pri praktičnih opravilih, občasno pa tudi predstavitve pred razredom in vrstniško pomoč. Kot pogoji za uspešno restitucijo so se izkazali aktivna vloga učenca, povezava med prekrškom in posledico ter podpora staršev, kot glavne ovire pa nepripravljenost učencev in učiteljev, pomanjkanje podpore staršev ter sistemske in organizacijske omejitve. Raziskava prispeva k poglobljenemu razumevanju restitucije v slovenskem šolskem okolju, hkrati pa opozarja na nekatere pomanjkljivosti pri njeni izvedbi.</dc:description><dc:publisher>[E. Zabukovec]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-10-24 07:45:31</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>175314</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 37.015.3:37.091.5(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 600174</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 259888643</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
