<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv izgorelosti na poslovno komunikacijo v organizacijah v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Marinković,	Danijel	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kozjek,	Tatjana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>izgorelost</dc:subject><dc:subject>poslovna komunikacija</dc:subject><dc:subject>produktivnost</dc:subject><dc:subject>zaposleni</dc:subject><dc:subject>medosebni odnosi</dc:subject><dc:description>Izgorelost na delovnem mestu nastane kot posledica dolgotrajne izpostavljenosti stresu, ki ga doživlja posameznik. Je skrajno stanje fizične in čustvene izgorelosti, pri katerem oseba izgubi delovno vnemo in energijo. K izgorelosti prispevajo različni dejavniki, ki se med seboj prepletajo. Čeprav življenje ponuja številne priložnosti, prinaša tudi nove izzive in skrbi. Ključnega pomena so pravočasni ukrepi za preprečevanje izgorelosti, saj sta lahko le tako dosežena boljša delovna učinkovitost in zadovoljstvo posameznika.
Poslovna komunikacija je ključna za delovanje organizacije, saj vključuje izmenjavo informacij med vodstvom, zaposlenimi ter zunanjimi partnerji in strankami. Njena učinkovitost prispeva k boljšemu razumevanju nalog, usklajevanju dela in hitrejšemu reševanju težav, pri čemer pomembno vlogo imajo ustna komunikacija, sodobna orodja ter aktivno poslušanje. Namen raziskave je bil ugotoviti, v kolikšni meri so zaposleni v javnem in zasebnem sektorju izpostavljeni simptomom izgorelosti ter kako ta vpliva na kakovost poslovne komunikacije. Raziskava, izvedena z metodo anketiranja, je pokazala, da lahko organizacije zmanjšajo izgorelost in povečajo produktivnost z ustrezno organizacijo dela, fleksibilnim delovnim časom, svetovanjem in usposabljanjem vodij. Produktivnost se izboljša, kadar imajo zaposleni občutek psihološke varnosti, podporo in jasno komunikacijo ciljev. Rezultati kažejo, da utrujenost in izgorelost zaposlenih negativno vplivata na kakovost poslovne komunikacije, saj otežujeta ohranjanje profesionalnega tona, povečujeta nesporazume in zmanjšujeta motivacijo za reševanje težav. Izgorelost vpliva tudi na medosebne odnose, povečuje tveganje za konflikte in zmanjšuje učinkovitost sodelovanja, pri čemer trenutni ukrepi organizacij pogosto niso zadostni, saj nekateri zaposleni nimajo nobene podpore pri soočanju z izgorelostjo.</dc:description><dc:publisher>[D. Marinković]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-10-23 13:00:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>175290</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 005.57:331.442(497.4)(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 18836</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 254905091</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
